Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 65.
Dovoljenje:
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Mi smo ubežniki, mi smo izgnanci,
sestra nam cesta je, brat nam je glad.
Matere v sužnosti, v ječah so znanci,
mi pa verujemo v našo pomlad.
Čujte krike gorja po Primorju!
Istra nas čaka, Goriška in Kras.
Bratje, svetlika se na obzorju –
strnite vrste! – bliža se čas.
Kmalu pokliče nas Trst in Gorica;
divje odmeval bo krik sred noči
in maščevana bo Bazovica!
V zarji krvavi nebo zažari.
»Besedilo je nastalo že pred drugo svetovno vojno med primorskimi emigranti. Uglasbil ga je Fran Venturini. Edina ohranjena medvojna objava je iz Naše zvezde, glasila političnih pregnancev s Sardinije št. 3 (20. 12. 1944), Korzika. Sicer pa se je besedilo širilo s petjem (zbor prekomorcev Srečko Kosovel) in s prepisovanjem - zlasti po primorski (tipkopis hrani Goriški muzej, arhiv NOB 96, rokopis s Tržaškega NŠKT, Odsek za zgodovino, NOB 8), pa tudi po Dolenjskem (v rokopisnem zapisu, ki ga hrani Dolenjski muzej v Novem mestu je besedilo naslovljeno Bazovica in že močno drugačno od vseh primorskih variant.) En tipkopis hrani tudi Slovenski šolski muzej, fasc. 169-15, arhiv IZDG) pa hrani rokopisni zapis prvih dveh kitic v zvezku neznanega zapisovalca s Tolminskega, št. 565/VIII.« (Paternu 1987: 65)
