Pojdi na vsebino

Mi kopači

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Sebi in Tebi, moj kamerad! Mi kopači ...
(Izpod zemlje)
France Kozar
Rudarska vojska
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Mi kopači,
smo orači
njiv in polj podzemeljskih globin.
Iz sivih, lačnih dni
v črne, sestradane noči,
po osem ur krampi nam v rokah pojò,
po osem ur lopate v spev hreščeč se trò,
po osem ur nam hunti z rudo se nakladajo in polnijo
iz naših srag in znoja.
Mi kopači,
smo orači
trdih, plodnih rudnih tal.
V krovnine venomer grozeče,
v celine strahotno vzdihujoče,
v kamnine žugajoče,
zasajamo krampove ostrine.

Mi kopači,
smo orači
in črni, umazani, zbiti od robote.

Tenka, tenk je naših krampov spev,
ki nas v mrtvaške srajce oblači,
tenka, tenk je smrtonosni odmev,
ki terja nas v up in žalost in silo boja.

Tenka, tenk
je jekla cvenk,
je surov odziv
za naš pozdrav, poziv in živ:
Srečno!
Mi kopači,
smo orači
in kovači
in tolkači za večnoživ zdravstvuj:
Bodi srečen in si srečo kuj in kuj!

Iz zasužnjenih globin pod zemljò,
nam izžemajo se vzdihi v čas — temò,
naše pesmi kletve so za plamteč izraz:
Naši krampi bodo izkopali
zemlji in človeku nov in sončnejši obraz!