Mi kapitani

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mi kapitani.
Rudolf Maister
Izdano: Slovan let. 12, št. 3, 1914
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Mi smo kapitani, pomorski kapitani.
Nikdar ne trudni, nikdar ne zaspani.
od kraja do kraja nas pot pelja
Po cestah nevidnih morja.
Kdo bisere vozi, kdo vozi zlato
za bele vratove, za mehko roko?
Kdo vozi življenje in srečo ljudi
na štiri vetrove, na tisoč strani?
To v našem je varstvu, v naši je dlani,
ker mi smo pomorski kapitani.
Plahota in strah sta nam tuja,
čeprav je nevarnost najhuja.
Kaj mar nam, če megla krog ladje se plazi,
če burja nam piska al vriska,
al jug na krmilo pritiska:
jekleni ostanejo naši obrazi
in vedno naprej
brez črte in mej
po morski orjemo plani
pomorski mi kapitani.
Doma pa otroci, doma pa žené
ob hudih urah pred bogom ječe
in vroča molitev in sveta
iz srca jim gre za očeta.
A mi? Kdo misli na drago domovje,
kdo sanja o sreči sladki mladi,
ko pljuska ob ladjo valovje,
ko pena po čelu nas gladi?
Le kadar se višja moč nam postavi
In k nam steguje grabljive roké
In prste koščene, ki morda krvavi
od zadnje še borbe do tega so dné,
ko jambori čvrsti ječe in pokajo,
vrvi napete stokajo, jokajo,
ko strto krmilo, prebita je plat,
ko spredaj pogin in smrt je zad
takrat je čas, ko stresa nas mraz,
a ne za nas,
za one ljudi,
ki v našem naročju jim divje preti
morja neskončna, globoka noč,
takrat nam obupni klic vzkipi:
Halooo! Na dan! Na pomoč!
Na vrh, vi vrli vsi kapitani,
Ki ste na dnu morja pokopani.