Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski
anonimno
Objavljeno kot uradni razglas.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 37 (13.9.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijanski, kralj Ogerski in Česki, tega imena Péti, kralj Lombarški in Beneški, Dalmatinski, Horvaški, Slavonski, Galicije, Lodomerije in Ilirije, Nadvojvoda Avstrijanski, Vojvoda Lotrinški, Solnograški, Štajarski, Koroški, Krajnski, Zgornje in Dolnje Šlezije, Veliki knez Erdeljski, Mejni grof Marski, Pokneženi grof Habsburški in Tiroljski i. t. d. i. t. d.

Smo po naklepu Svojih ministrov soglasno z ustavivnim deržavnim zboram sklenili in ukažemo kakor sledí:

Pervič. Podložtvo in zaveza med gruntnimi gosposkami in podložnimi ste z vsimi postavami, ki to zavezo zadevajo, nehale.

Drugič. Grunt ali zemljiše je vsih dolžnost odvezan; vsi razločki med gosposkinimi in kmečkimi zemljiši imajo nehati.

Tretjič. Vse dolžnosti, dela in davki vsake baže, ktere iz podložtva izvirajo in podložno zemljiše zadevajo, odsihmal nehajo; ravno tako tudi nehajo vse odrajtvila v blagu (Natural), v delu in denarjih, kteri izvirajo iz gosposkine gruntne oblasti, iz desetinskiga, varovavniga (Schutz), fogtijskiga, gorniškiga in soseskiniga gospodstva in ktere so se dozdej mogle odpravljati ali od kmetiškiga posestva ali od oséb; tudi je jenjalo plačilo za premenenje posestva (prepisi) med živimi in po smerti.

Četertič. Za nektere teh davkov, ki so po tem nehali, se bo odškodovanje dalo, za nektere pa ne.

Petič. Odškodovanje se ne bo dalo za pravice in davke, ki iz osébniga podložtva, iz gosposkinih in sodniških opravil in iz soseskiniga gospodstva izvirajo; zavoljo tega pa tudi iz tega izvirajoče dolžnosti nehajo.

Šestič. Za dela, za davke v blagu in v denarjih, ktere je posestnik grunta svojimu grajšinskimu, desetinskimu ali fogtijskimu gospodu mogel odrajtovati, je berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti.

Sedmič. Pravice v gojzdih in za pašah kakor sužne pravice (Servituts-Rechte) med gosposkami in med njih dozdanjimi podložnimi imajo z odškodovanjem nehati ‒ soseskinih gospodstev pravice (Dorfobrigkeif) pa cvetlice iskati (Blumensuch) in pasti (Weiderecht), kakor paša na prahi in sternišu imajo brez odškodovanja jenjati.

Osmič. Komisija iz poslancov vsih deželá ima postavno osnovo izdelati in deržavnimu zboru podložiti, ktera mora zapopasti pravila:

a. kako se ima odškodovanje nasprotnih prejemšin in davšin zgoditi, ktere so v zakupnih (emfitevskih) pogodbah (kontraktih) ugotovljene ali pa v tacih, ki so zastran delitve lastnín storjene;

b. kako imajo gruntne dolžnosti néhati, ktere v tretjim razdelku morebiti niso imenovane;

c. kako se imajo v sedmim razdelku imenovane pravice odpraviti ali pa poravnati;

d. kako in koliko bo odškodovanja plačati, in kako se ima iz premoženja zadetih deželá denarnica napraviti, iz ktere se bo samó za zadeto deželo prerajtano odškodovanje poplačalo, pri kteri reči bo deržavno vladarstvo sredník;

e. ali se bo za davšine in dela, ktere imajo po drugim, tretjim razdelku, in po čerki b. osmiga razdelka nehati, ki pa v petim in šestim razdelku niso imenovane, kako odškodovanje plačalo in kolikšno.

Devetič. Grajšinske gosposke imajo sodniško in politiško vladbo za ta čas do vpeljanja cesarskih gosposk na deržavne stroške še dalje peljati.

Desetič. Sklep, ki je v šestim razdelku zavoljo odškodovanja del in davšin v blagu in denarjih izgovorjen, ne brani, ako bi po osmim razdelku postavljena komisija ta sklep s poznejšimi naklepi razločiti ali prikrajšati utegnila.

Enajstič. Tudi siljenje vol in žganje pri grajšaku kupovati, ima z vsimi svojimi dolžnostmi jenjati.

Našim ministram notranjih oprav, pravice in denarstva je povelje dano, to postavo doveršiti.

Dano v našim poglavnim in stolnim mestu na Dunaji sedmi dan kimovca tavžent osemsto in osem in štirdesetiga léta, in v štirnajstim letu Našiga vladarstva.

Ferdinand s./r.

Wessenberg, ministrov predsednik in minister vunanjih opráv.

Dobelhoff, minister notranjih opráv.

Bach, minister pravice.

Latour, minister vojništva.

Krauss, minister denarstva.

Hornbostl, minister kupčijstva.

Schwareer, minister očit. del.