Miška spi (prolog)
Miška spi (prolog) Miška spi Svetlana Makarovič |
|
Miška ne more zaspati. Premetava se sem in tja, vse gnezdo je že razmetala.
»Princesa,« jo pokara siva miš pestrna, »bodite vendar malo manj poredni! Saj se obnašate kakor navadna miš!«
»Ne bom spala,« zatrmoglavi bela miška. »Ne bom zaspala, dokler mi ne poveš povesti.«
»Ampak princesa! Saj sem vam jih povedala že dvaindvajset! O zajčku, ki je šel na luno, o sraki pevki, o strašnem volku ...«
»Povej mi jih še enkrat!« se kuja miška.
»Vseh dvaindvajset?«
Pestrna se prime za glavo. Miška pa razposajeno maha s tačkami.
»Vseh dvaindvajset!«
Pestrna vzdihne in se vda v usodo. Odkašlja se in začne pripovedovati o zajčku, ki...
Miška se je zvila v drobcen puhast klobčič na svileni blazini, spodvila je tačke, z velikimi bleščečimi očmi strmi v strop in posluša.