Miška spi (epilog)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Miška spi (epilog)
Miška spi
Svetlana Makarovič
Spisano: Uredila Eva Šebjanič
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Miška spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS). 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Pst! Nikar tako glasno ne šumite z listi knjige! Hodite po prstih! Miška spi, gorje, če jo prebudite. Potem bi morala uboga siva miš pestrna spet in spet pripovedovati pravljice. Kajti princesa miška je grozno razvajena. Zdaj spi, oči ima zaprte, tačice spodvite. Pa sanja o velikem sladkem mesecu, ki ga bo nagrizla, naglodala. Zunaj za obzidjem se plazi stari črni jež. Rad bi prišel v mišji grad in požrl belo miško princeso. Miška se v spanju nemirno zgane in zavzdihne – mišjim uslužbencem zastane dih – in spi naprej. Zunaj se pes čuvaj nemirno trga na verigi. Potem preseka noč srdit lajež, pes se zakadi v ježa, ga poskuša ugrizniti in zacvili od bolečine. Jež zbeži v noč, ne bo ga nazaj. Pes pa si oblizuje od bodic ranjeni smrček. Ampak jutri bo že zdrav in vse bo dobro. Miška toliko da se ni prebudila ob tem hrupu. Stara pestrna tiho poje mišjo uspavanko in miška se umiri. Ne govorite vendar tako naglas! Pst! Pst!