Mera časa (Tomaž Šalamun)
| ← (Pasteli uliti kiti v naravni velikosti!) | Mera časa Mera časa Tomaž Šalamun |
V ljubezni čuvam → |
| |||||||
O ti, ki mi omogočaš čisto radost!
Trpljenje in osip, tiho sejanje,
nemo zastrupljanje soka in celic.
Ki me izdaš in jermene zategneš. Še! Še!
Ki mi izcejaš smrt s kruto milino.
Tat je moj Graal.
Ki me pozabiš.
Ki si mi zlomil kri takoj ob vstopu
vate.
Enaka pošast!
Ničesar ne veš o izgubi.
Ki se edina sled ugodja na tvojem
usnju sproži v tisti milijonintni
reži sekunde, ko zgrabiš za
cash.
Samo takrat zadrhtiš.
Ki s pogledom požigaš in požgeš.
Ki dišiš po otavi.
Kaj čakaš, kraljevič železni, moj
Saturn že odhaja.
Stisni!
Zažri se v omamo in poglej!
Vse niha: morje, luna in Li Tai Po.
Ne ozri se, moj mili!
Ki sem ob tebi izkusil najstrašnejšo
vdanost.
Ne ozri se, ti pravim!
Eden si in edini.
Samo tvoj sneg je kristal in zid.