Medvižicev štrped

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pavel Medvešček Zgodbe o Štrpedu iz Materskega podolja, Podgorskega Krasa in Čičarije
Pavel Medvešček
Vir: Zgodbe o Štrpedu iz Materskega podolja, Podgorskega Krasa in Čičarije ; avtor Pavel Medvešček , ilustrirala in opremila Ingrid Rausch; Založba Humar, Bilje 1997
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Logotip Wikipedije
Logotip Wikipedije
Glej tudi članek v Wikipediji:
Štrped

Koliko štrpedov živi na celotnem področju, zagotovo ne ve nihče. Posamezne vasi poznajo le vsaka svojega, morda še kakšnega drugega. Tako so Gočani poznali najbolj Medvižicvega Štrpeda, ki je imel domovanje v stari bukvi. Da Štrpedi res živijo, ni nobenega dvoma. Preveč je dokazov, kako ta drobna bitja pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. V vas pa je nekoč prišel iz juga neki oglar. Kdo ve, odkod ga je hudič prinesel. Pa še nekaj ciganske krvi je imel v sebi. Ko je začel oglariti v Medvižici, je gozd posekal do golega in tako prišel tudi do Štrpedove bukve. Čeprav so ga prosili, naj jo pusti, jo je vseeno podrl. Ko je padla, je v nižino puhnil veter, ki je s seboj prinesel otroku podoben jok. Najprej so pomislili, da je Štrpeda pokončalo, a so se zmotili. Ko je namreč mežnarica nekega jutra odšla v Vruljo, je videla, kako se je skril v jamo. Čeprav njeni pripovedi niso docela verjeli, so to morali potem, ko so na lastne oči videli pri najbolj revni družini polno mizo dobrot. Še bolj pa so bili začudeni, ko so v gredici pred hišo cvetele sugalice (narcise), čeprav je bila takrat zima.