Medved pri čebelah

Medved per zhebelah.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833).

Izdano:	Ljubljana: Joshef Blasnik, 1833.
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

<poem> „Duh perjetni ſtèrdi vaſhe ˛Se islil je v’ gojsde naſhe,“

Je zhebelam medved djal,

„Ker timú jeſt soperſtati Mogel niſim, perhlazhati

K’ vam na pot ſim ſe podal.

Proſim torej pervoſhíte Meni to, in bit’ puſtíte

Tukaj mi per vàs

Le en majhen zhàs.“

Na to shaloſten pozhéne, In na ſpredne taze déne

Od sheljá teſhkó glavó;

Voha ſterd in ogleduje Njih panjove ter sdihuje,

En zhaſ milo ſam s’ ſebó:

„Oh de b’ mogel jeſt k’ njim priti, Mogel ogenj ſi vgaſíti,

Ki, de ſterd bi pil,

Vnel je mene bil.“

Na to ſe perpogne nishe, Po vſih ſhtirih plasit’ blishe

Ko panjovam ſe sazhne.

Pride, lishe krog sherela; Al ko vidi to zhebela,

V’ jesik pizhila ga je.

Sdaj, ko jesik mu oteka, On rijove ino veka:

„Oh, kàk britka ſmert

Mi je ſladka ſterd!“

Ali komej ſe osdravi, ˛Spet ſterd lisat ſe napravi,

˛Spet is gojsda perrenzhí,

˛Spet k’ panjovam grede blishe, ˛Spet on voha, ſpet on lishe

In ſe mamit’ ne puſtí.

To prevsetniku zhebele Varne sa hudó ſo vsele,

Vſe vkup vanj sleté,

In ga oſlepé.

Medved! pôvej, kaj je bilo, Kar ti je ozhí ſteknílo?

„˛Sladnoſt! ſladnost!“ sarenzhi.

Vbogi revesh, ti ſe meni ˛Smiliſh! al, oh! niſo eni

Ti enaki smed ljudí?

Tim, tim, medved! tí renzhati Nikdar nimaſh prenehati:

˛Sladnoſt oſlepí

Umne tud’ ſtvarí!

Ta peſem je is ſtariga rokopiſa vséta.