Medsebojno žensko delo za zaščito narodnih manjšin
| Medsebojno žensko delo za zaščito narodnih manjšin Vera Albreht |
| |||||||||||
«[1]Internacionalna ženska liga za mir in svobodo» ima danes že v 37 državah svoje podružnice in je ena izmed najagilnejših ženskih svetovnih organizacij. Njena predsednica, velika filantropinja Jane Addams, ustanoviteljica Hull Hausa v Chicagu, je predlagana za letošnjo mirovno Noblovo nagrado. Glavni sedež lige je v Ženevi. Ravno v današnjih dneh sovraštva in ščuvanja, ki se je po jedva končanem petletnem klanju razvilo do nečuvenih dimenzij, naj žene bolj kot kdaj poprej podpirajo vsa ta stremljenja za odpravo nasilja, ki že stoletja z brutalnostjo zastruplja narode z besno mržnjo in ovira njih mirno rast in razvoj. Kdorkoli bo moralno ali gmotno podpiral delo mednarodne ženske lige, bo pripomogel h končnemu cilju medsebojnega razumevanja in bratstva narodov. Zakaj jasno je, da je žena-mati, roditeljica, čuvarica domačega ognjišča, že po svoji prirodi v prvi vrsti poklicana, da iz vse svoje duše izpoveduje to najvišjo in najplemenitejšo misel, ki jo je zmožen človeški duh in ki so jo v svojih najboljših delih izpovedovali malone vsi najgenijialnejši pesniki in misleci, da omenim samo delo Leva Tolstega in prekrasno razpravo najglobljega nemškega filozofa Imanuel Kanta «Zum ewigen Frieden».
Danes se vodi politika nasilja. Nasilje pa rodi odpor, politika sile ni zmožna zravnati ne nacionalnih, ne socialnih krivic in diferenc. Treba je zrevolucijonirati duhove vsega sveta, toda ne z nasiljem in s sovraštvom, temveč potom organizacij in z ljubeznijo. Zato so se strnile žene vseh delov zemlje, da izvojujejo zatiranim narodom svobodo, ker brez nje ni miru. V geslu «Nobene vojne več» se bori liga za revizijo mirovnih pogodb, ki so jih zmagovalci diktirali premagancem, za pravično vrnitev okupiranega ozemlja, bori se proti vsemu zlu, ki bo človeštvo zavedlo v nove vojne, izvojevane s tehnično vedno popolnejšimi uničevalnimi sredstvi, ki bi ne mogle končati drugače kot z uničenjem vseh dragocenih sadov človeške civilizacije in kulture.
Ob priliki 9. obletnice izbruha svetovne vojne je liga izdala oklic, ki ga je priobčil naš list že v septemberski številki.
Da poglobi mednarodne vezi, prireja liga vsako leto takozvane «Poletne šole», letos v avgustu pa prvič na slovanskih tleh, v Podjebradu na Češkem, kjer si je nadela šola ime «Socialni mir». Povabilu so se odzvali svetovnoznani pacifisti in pacifistke, ki so v izbranih predavanjih označili stremljenja in pota borcev za socialni mir. Tako je n. pr. predaval zadnji Tolstojev osebni tajnik Bulgakov o «Tolstem in socialnem miru», francoski pisatelj Pierre Hamp o «časti delu», Belgijec dr. Deloroly o «bojnem instinktu v otroku«, znani pacifist Goldscheid iz Avstrije o «nasilju ali pacifizmu«, Anglež Wilton o «Guild socializmu«, Indijec Kalidas Nag, univerzitetni profesor iz Kalkute, o »indijskih mislecih in socialnem miru«, Američanka profesorica Scudder o «socialnem miru pri nekaterih ameriških poetih«, profesor praške univerze dr. Radl o «IIelčickem». jugoslovanski biskup Nikolaj Velimirovič o «krščanski ideji in miru« itd. Vsa predavanja so se gibala na visokem etičnem nivoju.
To leto je bil združen s šolo tudi kongres, ki si je stavil kot eno glavnih točk zaščito narodnih manjšin. Tam so bile zastopane Jugoslovanke, Bolgarke, Madjarke, dalje številne delegatke iz Francije, Anglije, Amerike, Nemčije, Avstrije, Čehoslovaške, Norveške, Litvanske, Irske, Ruske, Poljske, Ukrajine, Španije, Grčije, Italije, Danske, Finske, Holandske in Indije z nad 120 odposlankami.
27. avgusta se je sestavila «Commission de la lige internationale pour la paix social pour 1'oust[2] de l'Europe«, katero je otvorila sekretarka angleške lige in podpredsednica mednarodne ženske lige, miss Marchallova. Zbrala je podatke 12 držav z nad 100 milijonsko manjšino. Prišla je do zaključka, da je pri 25 milijonih manjšinsko vprašanje zelo pereče. Ženska liga je pred pol leta poslala vsem komisijam za vzhodno-evropski mir, in sicer Bolgarski, Čehoslovaški, Italiji, Poljski, Madjarski, Avstrijski in Ukrajini vprašalne pole, tičoče se politične in gospodarske svobode manjšin.
Komisija za vzhodno-evropski mir se bo sestajala vsakih 6 mesecev. Prvi sestanek je sedaj določen za Varšavo, a čez 6 mesecev v Londonu.
Kot primer tozadevnega delovanja naj navedem sledeči slučaj: O manjšinah v Avstriji je poročala g, Hertzka z Dunaja, ki je mnogo delovala na to, da so se otvorile na Dunaju češke šole, (dozdaj jih imajo 11), za kar so ji Čehinje vedele veliko zahvalo. Kako je bila o koroških Slovencih informirana, kaže dejstvo, da je konštatirala na Koroškem 15,000 Slovencev z 8 šolami! Naravno da je morala jugosl. delegatka na ta izvajanja odločno protestirati proti krivičnemu plebiscitu in pa seveda tudi glede šolstva, ko imajo faktično le eno šolo in še to samo na papirju. Omenjena poročevalka, ga. Hertzka, je pokazala resno nepristransko tendenco, ugotoviti resnico tudi glede zborovalnih, verskih, političnih in ekonomskih pravic slovenske manjšine na Koroškem in izrazila ponovno željo, dobiti osebne informacije na licu mesta in tudi s strani Jugoslavije. Jugoslovanska delegatka je nastopila tudi v obrambo manjšinskih pravic glede Italije in Bolgarske.
Najvažnejša toda tudi najtežja je počasna tvorba internacionalnega duha, to je duha in volje za narodne pravice in za povzdigo narodnega dobrobita. Zato naj se vse žene, ki jim je na srcu življenje dece, bratov, mož in očetov, strnejo v vrsto, da se združijo v mogočen steber, ki se bo boril proti vsem grozotam vojne in nasilja, ter za zbližanje narodov, za ljubezen, pravico in svobodo na zemlji.
(Potom predsedstva mednarodne ženske lige so v zadnjem času poslale jugoslovanske pacifistke enakomislečim ital. ženam protest proti krivičnim oblastvenim ukrepom na šolskem polju v Julijski Krajini.)[3]