Mati in vnuk

Mati in vnuk M. K.

Izdano:	Slovenske večernice, „Izdala družba Sv. Mohora“, Celovec (1. zvezek), 1860, 28—30
Viri:	dLib ali archive.org
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Solnce pada; kraj potoka
stara mati gleda va-nj,
kaže hrib nje suha roka,
ki zahaja solnce za-nj:

„Dete, tamo za gorámi
veš, je vroča Afrika,
tam ni taka kot med nami,
tam ni znanja božjega;

tam ljudjé so še divjaki
in živé ko divja zver,
Ljudožerci in pesjaki,
malikvavec je vsaktér.

Moli za nje, da usmili
Bog nevednih se sirót,
da jim pošlje v dušni sili
mož, jim kazat pravo pot.“

Vnuček pazi in posluša
z usti, ušesi in očmí;
solnčni žar zemljó zapuša,
val potočni mim šumí. —

Dvajset let in čez obroka
potok že šumljá tistàm,
stara mati kraj potoka
gleda v hrib s prevnúčekam.

Z nova dvajset let obroka
potok le šumljá tistàm,
staro mater kraj potoka
lej jo s preprevnúičekam.

Vas se vsa je spremenila,
zarod je v četerto nov,
mati le je, ko je bila,
in pa val potočekov. —

Kdo prihaja? dva móžáka;
na nogàh jo vsa vsa vas.
Kaj da je zvedavost taka?
Kaj da tak čujénja glas ?

Pervi v škofovi obleki,
on jim daje blagoslov,
drugi je zamurček neki,
on jim je prikazek nov. —

Solnce pada; kraj potoka
mati z vnukom gleda va-nj,
kaže vnuka škofja roka
hrib, ki solnce pada za-nj:

„Tam so taki le človeki,
kakor ta zamurček naš;
daleč tam pri Nilu reki
kerščeval sem vnuk jih vaš.“

Stara mati ga posluša,
v vnuka vperte ’má očí —
Solnčni žar zemljó zapuša,
val potočni mim šumí.