Pojdi na vsebino

Matere padli sin

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Matere padli sin
Neznani avtor
Viri: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak - Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 79.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Mamica, še veš, ko bil sem doma,
vselej si me, ko sem sanjal, pokrila,
jaz sem že spal, ti si zame molila,
da bi me Večni očuval gorja.

Nihče ni me pokrival, ko spal sem
truden, izmučen od pota in boja,
tebe ni bilo, mamica moja,
pa sem sanjal o tebi, še vem . . .

V postelji beli me krije odeja,
mamica moja, iz vencev in rož,
joj, koliko so jih dekleta povila.
Mamica, zdaj pa me nisi pokrila sama ti,
sama ti, kot si včasih to storila.
Mamica vem, da zaplakala boš . . .

Zate, glej mati, za sestro in brate
v boj sem krvavi nad vrage hitel.
Mamica, mislil sem vedno le nate,
boljše življenje sem tebi želel.
Pela je, pela mi karabinka
pesem o tebi, o svobodi zlati,
pa mi je krogla sovražna, o mati,
v bojnem viharju srce prestrelila . . .

Mati, ne plači, glej, padel sem zate,
kmalu zasije ti sonce svetleje,
morda tedaj moj črni grob ogreje
žarek svobode, vse tople in zlate . . .

»Besedilo neznanega avtorja je iz arhiva Radia OF posredoval Jože Javoršek.« (Paternu 1987: 79)