Marais

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Marais
Sinji stolp
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Sanjal sem, da je Martinique potemplala voda.
La bouche, la bouche, je ponavljal Andre, ko sva z Andražem živela v Sing Singu. Sem ga lovil, ker ima tako blizu ime? Pripovedoval sem mu, kako sem izkusil Senghorja, barke so priletele z neba, padle na Ohridsko jezero kot vilinske mušice, diskali smo z nečaki, pranečakinjami in body guards, tistimi, ki so tu, da ne bi tam priredili puča. Domačini so me zvabili v samostan. Okudžava je imel črne čevlje. Bil sem sladka nomenklatura, slajša kot tvoja usta. V Senegalu vihrajo palme. Kute nosijo svečeniki. Tudi ko sem se enkrat vračal iz metroja Saint-Paul, ko sva popivala s Semoličem pri Georgeu, me je zapeljal isti fant, ki me je ujel na besede la bouche, la bouche.