Malega Janezka kesanje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Malega Janezka kesanje.
Ivan Pregelj (pod psevdonimom I. Mohorov)
Izdano: Ilustrirani glasnik 4/33 (1918)
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

O ljubi Bog, Tebi se spovem,
vse kar grešil sem, vse kar vem.
Ti me v veke pogubil ne boš!
Danes sem mami izgubil groš,
včeraj sem kisa kozarec izlil
— hvala Bogu, da prav kisel ni bil —,
dedu sem pipo rožasto stri,
stricu v klanec voz zavrl,
pa je stric sam bolj bil kriv,
malo ga je preveč izpil ...
Meh goniti pozabil sem,
mačko za rep pograbil sem.
Mami polizal sem smetano,
v črnem loncu hranjeno.
Kakor lonec črn sem ves,
vendar bridek občutim kes.
Oh, grešiti ni bilo težko,
ali kesati se, je hudo ...
Tudi to obžalujem, moj Bog,
poln še drugih sem grdih nadlog:
Včasih se zlažem — se šibe bojim,
včasih se zmažem — laži se bojim.
Včasih pri nauku nisem pazljiv,
pa nisem jaz — sosedov je kriv.
Sosedov Tinče pipec ima.
sosedov koj konjička zrezlja,
sosedov veliko lepega ume,
pravijo, da hodi v abece.
O moj Bog — zelo se kesam,
kesam in prav hudo me je sram:
enkrat pri maši, kaj vem kako
prišlo je, prošlo ... na glas ušlo ...
... o Gospod Bog ... še en greh imam,
skoro me je povedati sram:
včeraj, ko sem se dobro umil,
eno malo pod vratom sem nagec bil ...