Pojdi na vsebino

Male nočne ljubávne pesmi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Male nočne ljubavne pesmi
Vinko Möderndorfer
Spisano: Neja Grohar
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


PESEM OB SMRTI PESNIKA

Nenadoma je preveč napak
da bi človek
živel
brezskrbno
Nenadoma je preveč besed
in tudi tiste
(prave)
prihajajo prepozno
Nenadoma je trideset
in kakšno leto več
Konec stopicanja
Od tod naprej
so samo še veliki
koraki
(samo še velika Smrt)
Tista
čudežna napaka
v tkanju

Če preživimo
je odveč vsaka
hvaležnost


V HOTELSKI SOBI ODZVANJA MRAK

V hotelski sobi odzvanja mrak
in vrhovi tvojih dojk štrle
Okus po spolovilu napaja zrak
in ves Jaz ki med tvoja stegna gre

Zunaj se bledo prižigajo luči
in moj jezik šari po globini tebe
Ne vem kdo je kdo in kdo je ti
in beseda jaz več ne pomeni mene

Ostane noč in cigareta v temi
morda za hip nedoločeno spoznanje
Tisto strašno ki tako zelo boli -
da je življenje čudno smrtno tkanje

Prevara nekakšna ki izvije se iz zraka
ki nenadoma se sredi sobe porodi -
Dva tujca sva ki vsak drugega Nekoga čaka
Dva kamna zlizana Do jedra Do krvi


RAZMAKNEM GRIČ IN SE ZDRSTIM V DOLINO

Razmaknem grič in se zdrstim v dolino
Zajadram med bregovi v ozko jedro
Slanost zapuhti in se pomeša s slino
Ti utripneš in jaz ugriznem v bedro

Potem ostane sled meseca v obliki zob
S strastjo in v meso zakričana prispodoba
Bežni trenutek ko sva pojezdila čez rob
In z nama je bila samo Ta hotelska soba

A ti imaš in jaz imam Vse drugačno sled
Na drugi strani pozabe in strasti -
Nikoli več ne rečeš spolovilu breg
In zdrstiš se samo še v ribogojnici


POTEM V TRENUTKU POKAŽEŠ VSO RESNICO

Potem v trenutku pokažeš vso Resnico
Greš pod tuš in dolgo tečem iz tebe -
Ni ti bilo da te jemljem kot voljno psico
Šele zdaj to vidim ko me brišeš s sebe

In se vrneš med zmečkane rjuhe
Tako za hec Preden zgodi se hotelski dan
In obliznem te A ustnice so suhe -
Potem se obrneš utrujena na drugo stran

Še enkrat bi te Kot sveže steklo psico
Še enkrat popolnoma dokončno in do krvi
Tako kot dokončno mislim na Resnico
in se v tebi dokončno izgubljam V temi


STEGNJENA ČEZ PROSTOR OSTANEŠ

Stegnjena čez prostor ostaneš
- čez moje roke in skozi čas
Samo včasih nenadoma planeš
In se s poljubi usuješ kot plaz

A vse to - gola in pusta prispodoba
tebe - ki pestuješ me med nogama
in predrzno kažeš kod pride se do roba
in kje konča se Ko sva čisto sama

Koža - zatočišče najinega sveta
ko planeva iz sanj vsaksebi in vase
- drug v drugega kolikor se da
Nekaj med mano in tabo Za vse čase


TAKO DOLGO SEM TE LIZAL

Tako dolgo sem te lizal
da si postala bel kamen
Padla si na rjuhe in tam ostala
Gledal sem
Iskal sem
Drobno razpoko v tebi -
Prostor za kapljo sline
Mesto kamor bi jedkal svojo podobo
Ti pa si bila (še vedno bel kamen)
zaprta kot jajce
Gladka in okrogla -
Nedostopna za mojo

Ljubezen


IZMENJUJEVA SI POLJUBE

Izmenjujeva si poljube Udarec in ugriz
Izmenjujeva leta Samoto In slast popoldneva
Jezdiva čez mesec in telo Tja v čarni ris
semena Kjer se neha Kjer se vrača brez odmeva

In potem: tisto malo in še manjše
kar nudi hip telesa Gnus kemije in sokov
Grenko-sladki anus in vse kar je slajše
Od tega hipa Gejzira ki izbruhne In gre na pol

Se rodi nov hip? Nov čas? V svitu dneva
In jaz in ti Brez slasti drug drugemu vzeta
In oba S sledjo poljuba ki se odlepi Veva:
ko pade seme kot poljub Prižge se nova cigareta


S PESMIJO NIČESAR NE SPREMENIŠ

S pesmijo ničesar ne spremeniš
še manj popraviš
Edina korist so študentke slavistike
ki te gledajo
na kakšnem literarnem večeru
ko recitiraš pesmi
Samo to

In če imaš srečo
ležeš in lažeš s kakšno (z velikimi očmi)
v drugem nadstropju bloka št. VII
in potem zjutraj z avtobusom v mesto
Samo to lahko (pesem):
spremeni lego nog neke deklice
in stori to
da verjameš
da si nesmrten
vsaj tisti hip


TI KI ZAKLEPAŠ VRATA PREDEN LEŽEŠ

Ti ki se sklanjaš name
dolgonoga Ki se končuješ pri popku
Ki cvetiš ob dotikih

Ti ki se boš zbudila
in me ne bo
V tvoji sobi Na tvojem trebuhu
(samo ura bo pet do sedmih
in knjiga na mizi odprta)
Niti v sledi včerajšnje sline
Niti v jeku besede
kaj šele obraza
me ne bo

Ti ki se sklanjaš name (ta hip)
kot nad nebo
Kakšno nenapisano sled pušča človek
In kako se lahko minuli čas
drugače pove
kot v pesmi


PISMO

odpri pismo (odpiram pismo)
kaj piše
piše da naj pridem na naslov (ta in ta)
boš šel (bom šel do vrat prisluhnit
kako z drugimi ljubi) prisluhnit njen
vzdih
in potem (potem)
kaj bo (še eno pismo naslednji dan)
povabilo za noč
na njena vrata bom pritrdil
z žvečilnim
to pesem

ne morem
ne morem pa če me jebeš
praga prestopit

do tebe


BODI MOJA ALI TE PREKOLJEM

Vzameš moje meso
Moje meso med tvoja usta (ljubezen)
– med prsti se mi tvoje prsi
drobe
Prsi od prsti
Prsi od drobljenja (ljubezen)
– s poljubom na ustih sva
najino meso trgava – dajeva si
moža kot masko
ženo kot žejo
– takšni časi so (ljubezen)
Zato bodi moja
ali te na dvoje
ali te na dvoje
na dvoje te

prekoljem


SKLADJE TVOJE ROKE IN KAMNA

Zjutraj je bila tvoja roka
od sonca od trave
Zjutraj si imela šušteče krilo
in nogi kot dve veji
Zjutraj
je bilo tvoje vino motno
oči utrujene

Rekla si
- če stegnem roko se moji prsti
pokrijejo s pokrajino
Rekla si še
- da se jutro spušča v potok
in da je zdaj tvoj čas

Potem sem še dolgo
gledal tvojo roko
dokler ni gladek kamen postala


OPOLDANSKA

Opoldne potegneš krožnik k sebi
Si pojedel? Ali boš sit? Ali samo molčiš?
To bo Nagnjenje k drugim Tudi k tebi
ki si smrt opoldne In Življenje ki spiš

Tako misliš Ničesar ne obljubljaš
Samo greš Morda naprej? Včasih nazaj
Korak ali dva ki ju venomer izgubljaš
Kar si želel Kar si dal Zdaj bi rad nazaj?

Mólči Tišina naj zveni In tudi žena
Bela vsa Za čas kosila Zleknjena vznak
In tudi olje Kapljice tri Na ustih pena
Boš umrl? Ubit? Zaklan? Ali samo rak?


SPET JUTRO

Škrlatno Brez besed Veke zlepljene Čas
Ti in vonj Kiselkast Izbljuvki vsepovsod
In zdaj? Pozabiti na TI in spoznati VAS
Torej: samo ljubezen tu In smrt drugod

Jutri spet? In jutro spet Škrlatno Vmes VI
Gospa In slast ki pride z nočjo Potem gozdič
Med nogami grič In nič Potopljen vanj In spet sva TI
Do jutra ki se ponovi Kot čist in lep Umit mrlič


ZA OBZIRNOST PROSIM

Za obzirnost prosim! Za prste ki drse
Tako z nohti mimo dlak Prosim mesečev ugriz
Za beljakovino krvi Prosim Ki čuti in ve
da je čas-naj-bolj-slasten Ki zahteva svoj bis

In še In še Da kapljá ta utrujena kri
mimo mene naprej Zlizana noter Da se béli meso
Da se odkrhne pravi hip Krik od slasti
Prosim za lahák polet Za to kar nenadoma bo

Iznenada po meni udarilo Kar bo prišlo
ko se zbudim in ozrem nazaj Na raz ki jo nosim
Znamenje nohtov ki obljublja nebo
In zato: ko mine Danes Za obzirnost prosim!