Maksimir
| ← Ladje | Maksimir Glas Tomaž Šalamun |
S teboj → |
| |||||||
V živalski vrt smo šli peš v dve smeri.
Kamela je bila ravna, skobec neraven.
Kolena sem imel pogrizena.
Tiger je imel vato v uri.
Bil sem utrujen od živali in sem se delal,
kot da sem zaverovan v svoj nastop.
Zavihal sem si rokave in si uril prste.
Ne bodo pitoni, jutri.
Moji prsti so trudni in prožni.
Potem sem opazil, da se je beli lošč
tipke klavirja dvignil,
in da so pod njim rumena zrnca koruze,
ki jih pingvini niso marali.
Videl sem zapečaten vagon.
Stolpi za vodo so se spreminjali v rilec slona in
kmetje s svojo slanino so se posedli v krogu.
Čuvaj svoj obraz!