Maj (Božo Vodušek)
| Maj Božo Vodušek |
| |||||
Dobrotni maj je kakor varen zid
ljubečima postavil šipkov grm
noč si ne upa čez bodeči trn
in v vejah je obvisel zarjin svit
Samo glas kosa, ki je v drevju skrit,
zveni, kot bi pršil v nebo srebrn
čist vodomet, tako visok in strm,
da je ves tihi kraj od njega oblit.
Poslušata, in še ko z naglim letom
za zarjo izgine, se smehljata v miru
z bleščečimi očmi predana obetom,
ki so razsuti v rožnatem večeru;
za hrbtom že preži vlomilski mrak,
a drobni grm je zvest vojščak.