Magna Carta

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Rumena boa, sline od vod Magna Carta
Sončni voz
Tomaž Šalamun
Mi...dah...mi...dah
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Varilci. Z boka na stelažo.
Kip se odpre. Voda ruje.
Tajni bratje izmijejo sedem veslačev skupaj.

Tukaj po stenah visijo take slike, da ti
oslepijo oči. Nad Riom, skupaj z ogromnim
Kristusom, sva čakala, da naju bo odsestavilo.

Plamen gori po žepkih.
Vedno bolj pravzaprav popisujem
procesijo s ciganskimi krili, žitom, peski.

Paski, če zapreš kočijo. Ogromni mesnati
listi mojih nekdanjih tropov.

Čučo, kaj delate?
Koliko je bilo ljudi?
Kdo je stopil na oder enaindvajsetega marca?
Kdo si je spuščal lasí, kot bi rekli

coastal people? Si tudi to manično čakal na
jutro, da bi ga uplenil?

Žive muce, kakšno breme,
eno živo breme bajnih.