Maček Titi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Maček Titi
Svetlana Makarovič
Spisano: Tina Grilc
Izdano: 1980
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ob cesti je hiša,

pred njo jevrtiček,

na vrtu drevesce,

na njem toži ptiček –

zakaj je razburjen,

zakaj trepeta?

Oj, mačku ušel je

minuto tega!


Tam gre po stezici

ob vrtni gredici

naš maček Titi

zelenih oči.

Od ranega jutra

ga lakota kolje,

nič čudnega,da je

tako slabe volje;

saj muc je prijazen

in rad ima ptice,

le škoda, da vsaka

ima perutnice …


Ko blisk šine maček

na staro drevo,

zija skozi okno

in čaka, kaj bo.

O, soba je prazna,

zato se Titi

povzpne na polico

z geranijami.


Pa z tačko prevrne

cel lonec medu,

zato mu spodrsne –

nesreča je tu:

tresk-čof-bum! Je reklo,

pa maček Titi

in lonec zgrmita

v vodo z ribami!


No, krasno! Zdaj v sobi

je prava poplava,

neznanska nesreča,

neznanska zmešnjava,

vsevprek po preprogi

razbiti ležijo

akvarija kosci,

a ribe norijo,

zgrožene skakljajo

in že se duše,

prizor, da ti grejo

pokonci lasje! …


Na vrhu omare

je dosti prahu,

tam gori stojita

dva lonca medu.

Le skok – in Titi

že čepi na omari

in z nje opazuje

zeleni akvarij –

poglej, si no, ribe,

si reče Titi,

na skok se pripravi

in šteje do tri …


Ko blisk šine muc

skozi okno na plan,

po toči zvoniti

je, kajpak, zaman –

k drevesu se stiska

in z njega kaplja

umazana voda …

Še zdaj trepeta.


Medtem je pritekla

v sobo gospa,

glasno zakričala

od groze, gorja,

okrog je letala

ko nora kokoš,

bridko je jokala:

Kaj rekel bo mož?!


Potem pa se zbere,

brž ribe pobere,

zaenkrat jih spravi

v kotliček za čaj –

počakajte malo,

takoj bom nazaj!


In skrbna gospa

oddrvi v trgovino,

kjer vidiš v izložbi

vseh vrst steklenino.

- Imate akvarije, prosim

lepo,

pa hitro, zaboga, mudi se hudo!


Mogoče prehitro

se je zasukala,

morda so jo zmedla

bila ogledala –

s police je zbila

posodo kristalno,

o ježeš, gospa,

to je katastrofalno!


Ko je poplačala

Vso škodo nastalo,

Ji komajda je

za akvarij ostalo.

A ko prodajalka

pobere črepinje,

misel prešine:

– Saj jutri vendar

moja tašča goduje,

gotovo od mene

daru pričakuje!

Kaj če bi poslala

ji vazo razbito –

seveda lepo

elegantno zavito,

potem bi se ji pa

zlagala tako,

da vaza se strla

je pač med potjo?!


Iz cekarja vzame

črepinjo stekleno,

od besa stojijo

na ustih ji pene,

srdito zažene

črepinjo ob tla,

tako je razkoračena

stara gospa.


Nikar, šepne snaha

s slabo vestjo,

posoda se strla

je pač med potjo ...

- Tako? Med potjo?

Pa razloži, kako

da je vsaka črepinja

zavita v papir? -

In že se med ženskama

vname prepir

in tašča popade

gospo za lase,

gospa vsa prestrašena

vije roke,

soprog, ki se vmeša,

po nosu dobi,

medtem tudi v kuhinji

kava vzkipi,

oj, kava vzkipi

in plin pogasi ...


Medtem je nesrečni

možiček zgroženo

poskušal pomiriti

taščo in ženo;

obupana žena

hiti v spalnico

in v joku se vrže

na posteljo -

pa v hipu odskoči,

na glas zavrešči -

uh, pod pregrinjalom

je maček Titi!


Užaljeno muc

odkoraka od nje,

ne meni za njene

se grenke solze ..

- No, zdaj me sovraži

še tale mačkon,

zavzdihne gospa

in se vrne v salon,

kjer tašča na sinovih

prsih ihti,

a on še sedaj

iz nosu krvavi ...


- Pomiri se, reče

gospa prizadeto,

no, prosim, izvoli,

boš cigareto?

- Naj bo, reče tašča

in sin ji prižge -

pa poči in trešči

in butne! In vse zleti v silnem pišu

visoko v zrak -

in vse premoženje

odnesel je vrag ...


Če ne bi Titi

mislil le na prevare,

pa tudi ne bi

takret cepnil z omare

in tudi akvarij

se ne bi razbil

in tudi Titi

bi se zmočil ne bil,

gospa pa bi kuhala

mirno doma

in ne bi povzročila

trohe gorja,

ne imela bi se

za kaj bati gospoda,

ne bi se razbila

kristalna posoda,

ne bi prodajalka

črepinj zavijala,

ne bi jih gospejini

tašči poslala,

pa tudi gospod

ne bi bil brez kosila,

uboga gospa

ne bi živcev izgubila,

bi tašča kazala

prijazen obraz

in ne bi pulila

ubožici las

in ne bi soprog

in nosu krvavel

in kavno kotliček

ne bi prekipel

in plin ne bi uhajal

po vsem stanovanju,

ne utapljala tašča

se v jedikovanju,

bi po cigareti

ne segla bila

in ne bi vžigalica ... et cetera.


Gospa in gospod

zdaj pri tašči živita

in tašča nenehno

z očitki ju pita ...

Pa maček Titi?

Ta kar dobro živi,

na tiho naklepa

še sto lumparij.

Logotip Wikipedije
Logotip Wikipedije
Glej tudi članek v Wikipediji:
Maček Titi