Luciji Liefeldtowi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Luciji Liefeldtowi
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Luciji Liefeldtowi, v: Mara Čepič, V spomin Veri Albrehtovi, TV-15, 3. 6. 1971, str. 7;
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Luciji Liefeldtowi

Vzhod in zahod svoj zadnji boj razvija,
ves v rdečo zarjo ognja je zajet.
V teh dneh, ko v temeljih se ruši svet,
sem v »džungli« tebe srečala, Lucija.
Zdaj čakam na signal, v teh zadnjih dneh:
pod mano naj v gnilobi svet se zruši.
Tako svetlo mi je pri moji duši,
svobodo vidim v slehernih očeh.
Kako sem v srcu polna in bogata,
duh ne pozna okov ne barikad.
Pomagaj mi nositi ta zaklad
in lažji bo izhod iz tega blata.

Opombe urednice[uredi]

  1. Vera Albreht, Luciji Liefeldtowi, Slovensko pesništvo upora: 1941-1945, 1997, 4. knjiga (zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot), 1997, str. 334.
  2. Besedilo je nastalo 5. 2. 1945 v taborišču Ravensbrück. Rokopis zapisan s svinčnikom v zvezek hrani Dolenjski muzej Novo mesto.