Lovec (Josip Cimperman)

Pesmi Josip Cimperman

Spisano:	1869
Viri:	Pesni. Ljubljana: Natisnil in založil Jožef Blaznik. Digitalno besedilo priskrbel Marko Stabej, postavil M. Hladnik
Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Lovec.

Kar hoče kdo, rad mu storim,
Domá pa bit' ne morem;
Če prav bi kup zlatá dobil,
Domá jaz bit' ne morem!

Še prej, kakor na nébesu
Danica se prikaže,
Odrešim dolgočasne se
In sitne dóma straže.

Jaz snamem s stene risano
In svetlo puško svojo,
Pokličem k sebi sultana,
Ki umé besedo mojo,

In hajd čez hrib in pisan dol,
Čez pólje in skoz' hosto,
Čez verte ino travnike,
In skoz' smerečje gosto

S pesmo jo urno reževa,
Sledú iskaje serne,
Gorjé jej, ko prikaže se, --
Vstreljêna koj se zverne!

Iztéka tako dan in dan,
Tak' dan za dnevom mine,
Na lovu kratkočasnem mi
Vsa sèrčna žalost zgine.
 
Zatorej jaz z veseljem zmir
Na ljubi lov zahajam,
Domá skerbí so, al' skerbém
Najraje jaz uhajam.

Domá še mene bela smert
Težko bo kdaj dobila,
Če pa na lovu sreča me,
Jo puška bo vstrelila!

Kar hoče kdo, rad mu storim,
Domá pa bit' ne morem;
Če prav bi kup zlatá dobil,
Domá jaz bit' ne morem!