Loterija

← Nezgoda

Narodne pripovedke iz Mežiške doline Loterija Vinko Möderndorfer (1894)

Zakaj se duhovniki ne ženijo →

Izdano:	COBBIS 2830133
Viri:	COBBIS 2830133
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V Črni je živel mož, ki je strastno igral loterijo. V mislih je imel samo, katere številke bi stavil, da bi bil bogat. Še v sanjah se mu je bledlo samo o številkah. Ko pa le ni nič zadel, je potožil svojo nesrečo ljudem. Našel se je hudomušnež, ki mu je svetoval, naj gre opolnoči na pokopališče, izkoplje mrtveca, ga posadi na grob, mu natakne naočnike na oči, v roke pa mu da svinčnik in papir in mrtvec mu bo napisal številke, ki bodo gotovo zbledele.

Nesrečnež je res šel opolnoči na pokopališče in izkopal mrliča. Odprli so se pa vsi grobovi in vsi mrliči so se zaleteli vanj, mu zdrobili naočnike in poteptali svinčnik in papir. Že je mislil, da je po njem. V poslednjem trenutku pa je priletel velik mrtvec in prepodil vse druge. Prestrašenemu možu je zagrmel na ves glas, naj se takoj spravi s pokopališča in naj nikoli več ne poizkuša kaj takega. Poslovil se je: »Če bi te ne bil zapazil v poslednjem trenutku in ti prišel na pomoč, bi te bili moji drugi zdrobili v sončni prah! Jaz sem tvoj boter, ki so ga z valčkom ubili v Geršakovi gostilni.«

Mož ni šel nikoli več na pokopališče, pa tudi v loterijo ni več stavil.