Loterija

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nezgoda Narodne pripovedke iz Mežiške doline
Loterija
Vinko Möderndorfer (1894)
Zakaj se duhovniki ne ženijo
Izdano: COBBIS 2830133
Viri: COBBIS 2830133
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V Črni je živel mož, ki je strastno igral loterijo. V mislih je imel samo, katere številke bi stavil, da bi bil bogat. Še v sanjah se mu je bledlo samo o številkah. Ko pa le ni nič zadel, je potožil svojo nesrečo ljudem. Našel se je hudomušnež, ki mu je svetoval, naj gre opolnoči na pokopališče, izkoplje mrtveca, ga posadi na grob, mu natakne naočnike na oči, v roke pa mu da svinčnik in papir in mrtvec mu bo napisal številke, ki bodo gotovo zbledele.

Nesrečnež je res šel opolnoči na pokopališče in izkopal mrliča. Odprli so se pa vsi grobovi in vsi mrliči so se zaleteli vanj, mu zdrobili naočnike in poteptali svinčnik in papir. Že je mislil, da je po njem. V poslednjem trenutku pa je priletel velik mrtvec in prepodil vse druge. Prestrašenemu možu je zagrmel na ves glas, naj se takoj spravi s pokopališča in naj nikoli več ne poizkuša kaj takega. Poslovil se je: »Če bi te ne bil zapazil v poslednjem trenutku in ti prišel na pomoč, bi te bili moji drugi zdrobili v sončni prah! Jaz sem tvoj boter, ki so ga z valčkom ubili v Geršakovi gostilni.«

Mož ni šel nikoli več na pokopališče, pa tudi v loterijo ni več stavil.