Ljubljanska roža

Ljubljanska roža Rudolf Maister

Spisano:	1904
Viri:	Poezije (Ljubljana: Kleinmayr in Babmberg) dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

«Tam v beli, beli Ljubljani
najlepše rože cveto!»
Tako so rekli mi fantje.
Šment! Brž sem šel po enó.

Po beli, beli Ljubljani
sem lepe rože iskal
in gor in dol sem hodil
in noč in dan ne zaspal.

Devet sem dni po Ljubljani
za rožo hodil potrt,
ko zunaj mesta zagledal
ográjen, zélen sem vrt.

V njem rasla roža najlepša,
kar dalo jih je nebo.
«Ej, tale roža bo moja,
ker je prelepa tako!»

Utrgati sem jo hotel,
izgrebsti jo iz prstí,
prišel vrtnar pa je hudi,
na vrtič pustil me ni.

Jaz pa sem izmislil si eno:
črez plot sem vpognil nje cvet
in pil iz cveta ljubezen
in pel veselo sem v svet.