Ljubi me, deklica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Jaz nimam več palm Ljubi me, deklica
(Poezije)
Dragotin Kette
V katedrali
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ljubi me, deklica, nad mi ne jemlji,
ah, in ohrani me v materi zemlji.
Gledal sem v zvezde, pa one ne rešijo
večne uganke, srcá ne utešijo;
gledal v naravo, zrl hipno sem strinjanje,
večno ločenje sem uzrl, izpremínjanje;
hodil po ulicah: večna mizerija,
sama prozaičnost, sama materija;
vrnil se v dušo: »Oj stokrat prevarjena
duša, povej mi, zakaj si ustvarjena?«
»Stvarnik ni vstvaril me za preiskávanja,
ni me vstvaril za sama zabávanja,
le za ljubezen me dihnil je vate,
le za tem ciljem si trgaj podplate.«
Ljubi me, deklica, in ne oviraj mi
ustnice z ustnami tvojimi spajati,
ah, in nebeških oči ne zapiraj mi,
da se ne more z dušíco ti shajati
duša mojà. Le smej se, le smej se,
duša mojà, po teh zimah ogrej se,
duša mojà, po vseh blodnjah zdaj ti,
duša mojà, v njeni duši počij.