Lisičja šola.
| Lisičja šola Babica pripoveduje Kristina Brenkova |
| |||||||||||||||
Lisica je delala kot dekla. Prihajala je sem na Ravanco in je hodila pospravljat šolo, je pometala, čistila šipe, pod in vse tako. Vendar je imela še drugo zvijačo. Ko je lepo pometala šolo in je bilo pometanja konec, je pospravljala tudi klopi in potem pregledovala tudi pod klopmi. Ker je bila zmenjena z otroki, je večkrat našla tam tudi torbe in tedaj je pisala naloge tistim otrokom, ki so bili poredni in jih niso hoteli pisati sami. Se razume, da so ji morali ti otroci tudi kaj dati. Ampak je rekla: — Dajte mi konec tedna, ker jaz nočem denarja vsak dan, saj veste, da ga nisem navajena hraniti, kdo bo držal denar v žepu! Tedaj ko je lepo pisala naloge in priprave otrokom, so ji morali na koncu tedna dati vsak toliko denarja, da je lahko plačala živež, ki ga je hodila iskat na upanje po trgovinah. To se ve, da otroci niso imeli denarja. Kdo naj bi jim ga pa dal! Ampak lisica ni nosila zaman svojega imena »lisica«, zakaj lisica je imela višje šole kot otroci. Tedaj so morali otroci prositi za denar očeta ali mater ali pa ga ukrasti. In ko sta jim ga oče in mati dala, so morali takoj izplačati lisico, saj je vendar delala zanje. Potem je bila tu še velika težava, ko je bilo treba vpisati rede v spričevala. Ampak lisica, ki je bila zmerom zvita, je uredila vsako reč. Pred koncem šolskega leta je lisica dajala otrokom ne samo rede pod naloge, ampak tudi končne ocene in vse, kar je treba, da bi se izteklo vse lepo. Ona se je podpisovala kot učiteljica in za šolskega ravnatelja — saj je potreben tudi ravnateljev podpis — je imela svojega botra volka. On se je podpisoval namesto ravnatelja. Otroci so prihajali domov vsi veseli in tudi starši so bili veseli. Otroci niso zgubljali dosti časa za učenje ne doma ne v šoli in tako so vsi postali prebrisani. Prebrisani pa so postali zato, ker je bila tukajšnja šola lisičja šola.
Rezijanska pravljica, povedal Enco Vojavec, Ravanca, iz rezijanščine povedal Milko Matičetov