Lepilo in planke in muf in dišanje otave
Videz
← Dve meloni | Lepilo in planke in muf in dišanje otave Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Tri muhe → |
|
Naj kamen pade na dete.
Tek me v ničemer ne vznemirja.
Imeli smo sušo, povodenj, kristalne podkve.
Z vsemi rastlinami sem se zavezal.
Iz jame izvira dan.
Luč je v pogačicah.
V sklepih, ki plapolajo kot labodji vrati.
Se roba spodmakne?
Trzne kot stol, ki ga zavrtiš?
Ne zamenjuješ kože in papirja?
Pečem te, kot Sv. Lovrenca.
Pogani bi mislili, da se hranim.
Ne. Dajem. Vekal boš, ko boš shodil.
Najprej boš mislil, da te je zalilo in splahnilo.
Da sem iz tebe naredil škornje, ki zdaj v njih hodim.
To je sicer res.
Kot žrebec si skočil v življenje, umit.
Ne boš me več pogrešal, ker sem znotraj,
zraven in ti si prost in sam.