Lepilo in planke in muf in dišanje otave

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Dve meloni Lepilo in planke in muf in dišanje otave
Z Arhilohom po Kikladih
Tomaž Šalamun
Tri muhe
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Naj kamen pade na dete.
Tek me v ničemer ne vznemirja.
Imeli smo sušo, povodenj, kristalne podkve.
Z vsemi rastlinami sem se zavezal.

Iz jame izvira dan.
Luč je v pogačicah.
V sklepih, ki plapolajo kot labodji vrati.

Se roba spodmakne?
Trzne kot stol, ki ga zavrtiš?
Ne zamenjuješ kože in papirja?
Pečem te, kot Sv. Lovrenca.
Pogani bi mislili, da se hranim.
Ne. Dajem. Vekal boš, ko boš shodil.

Najprej boš mislil, da te je zalilo in splahnilo.
Da sem iz tebe naredil škornje, ki zdaj v njih hodim.
To je sicer res.
Kot žrebec si skočil v življenje, umit.
Ne boš me več pogrešal, ker sem znotraj,
zraven in ti si prost in sam.