Lena mačka

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
PASTIRICA DROBTINICA
Kristina Brenk
Spisano: Damjana Nišandžić in Nina Popović
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



Neki fant je vzel za ženo bogato, dela nevajeno dekle, povrh vsega pa se je še zaobljubil, da je nikoli ne bo udaril. Toda nevestica sploh ni nič delala, pohajala je od hiše do hiše, spletkarila in opravljala podobne ničeve posle. Mož se je ni dotaknil. Nekega jutra pa, ko je odhajal na delo, je nagovoril mačko: »Ukazujem ti, mačka, da boš, medtem ko bom zdoma, delala vse, kakor treba. Lepo pospravi hišo, za opoldne pripravi kosilo, in napredi vreteno preje, če ne, te bom, ko se bom vrnil, namlatil, da boš pomnila svoj živi dan.« Mačka je predla na ognjišču in pohlevno poslušala naročilo. Žena pa si je sama zase mislila, da je mož najbrž izgubil pamet. Rekla je: »Mož, zakaj zapoveduješ take stvari mački, saj vendar tega ne bo mogla narediti.« »More ali ne more, mi malo mar,« je odvrnil mož, »saj nimam nikogar drugega, da bi mu zapovedal. Če tega ne bo storila, boš \idela. da jo bom pretepel: jo bom. da bo joj!« In je odšel na delo. Žena je jela spodbujati mačko: »Delaj, mačka, drugače te bo moj mož natepel.« Mačka pa ni delala. Žena je spet šla pohajat, in ko se je vrnila, je mačka še zmeraj dremala, ogenj pa je ugasnil. Vnovič ji je rekla: »Mačka, podpihni ogenj in delaj, sicer bo šiba pela!« Mačka pa ni delala. Gospodar je prišel domov, se ogledal po hiši in opazil, da je vse razmetano. Zgrabil je mačko, jo privezal ženi na hrbet in jo tepel, da je začela žena lepo prositi: »Nikar ne tolci mačke, ni ona kriva, saj ne ume teh reči.« »Obljubiš, da boš ti vse storila namesto nje?« jo vpraša mož. »Storila bom še več, kakor ji boš zapovedal, samo da ne boš tolkel ubožice,« je zatrjevala žena. Nevestica je odhitela k materi in ji potožila: »Obljubila sem, da bom namesto mačke opravila vsako delo, samo da je ne bo tako neusmiljeno tolkel.« Oče pa je dejal: »Kar si obljubila, moraš držati. Če ne boš, jo bo mačka spet jutri skupila.« In jo je poslal nazaj k možu. Naslednjega dne je gospodar naročil mački, kaj bo morala storiti. Tudi tokrat mačka ni delala nič. Gospodar jo je spet pošteno pretepel na hrbtu svoje žene. Mlada žena se je zatekla domov, da bi se potožila, toda oče jo je takoj nagnal nazaj. Tretjega dne je gospodar dal mački novo naročilo. Toda mačka ga do konca niti poslušati ni mogla, tako je bila preplašena. Niti tokrat se ni pritaknila dela. Vendar je sedaj vse namesto nje opravila mlada žena. Ni pozabila, kar je obljubila: zakurila je, prinesla vode, pripravila kosilo in pometla. Opravila je vse, kar je bilo potrebno. Kar se je dogajalo z mačko, je namreč prizadevalo tudi njo: ko je mož tepel mačko, je ta zasadila kremplje ženi v hrbet in konec njegovega biča je udarjal preko mačke tudi po njenem hrbtu. Ko se je mož vrnil, je bilo vse v najlepšem redu. Rekel je: »Ne boj se, mačka, nič hudega ti ne bom storil.« Žena je z veseljem pogrnila mizo, postavila pred moža kosilo, najedla sta se in bila zadovoljna. Odslej je bilo tako vsak dan: mačka ni bila več tepena, nevestica pa je postala gospodinja, da bi take zlepa ne našel.


Madžarska pravljica