Lakmus

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Teme Lakmus
Živa rana, živi sok
Tomaž Šalamun
Žale
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ravnotežje, ki se zabriše na premici poželenja,
gre z mojim grebenom, tja. Hibernira se. Postane
neke vrste sladoled. Že, ampak kako je bil ubit

Sadat? Od kod je takrat prišel ogenj obiskat
Pascala? Ali kako ti mravljinci stolčejo hrbtenico
(napnejo?), če ti je dano zavohati prave besede,

vkopane v prave lege? Kot če odgrebeš tri pedi
zemlje na tej planini. Skale, ki tam ležijo,
tam ležijo usodno. Modrina tega neba je zaveza za

usta. Kot pri Beuysu in teroristih: belina, učke,
kri, smrad. Kaj ve čebela o naravi opraševanja?
Kdo dviga kozmične grablje, da se zaleskečejo

kot najbolj slastni erotični obeti in se ti v
možganih strdi ukaz: zgrabi disegno, zase, zase,
potegni si ga na prsi in si ga razstavi,

tako kot si otrok prvič razstavi radijsko
škatlo, da bi videl, če so palčki not. Disegno
je mehek kot omara in iz zelene gume. Žge kot

najbolj strašen požar na gori. Med ti utira
v obrvi, v hrbtenico. Prste ti podaljšuje.
In ko planeš in objameš tisto mehko tačico,

tu smo, tu smo, svet bo obstal, ves čas me je
uporabljal samo kot blazino, samo kot vojaka
na boku z malo bolj radodarnim nosom. Prav.