La Voie lactee
| ← Hiša na robu ulice | La Voie lactee Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Lepota človeka → |
| |||||||
1
Ne vem, kar slišim, a kar slišim vem.
Debela želva (tartaruga), ki se
maje, kot da bi lebdela v zraku.
2
V pesti se stiska piščanec.
Ce prodrem še globlje,
vidim gojzarje. Izvirajo, slika potoka,
mokra si. Božje oko prska in ne boli.
3
A milnica? Milnica?
Milnica je reva.
Zares ne spominja na Rimsko cesto.
4
Iz Vegove bo priletela sablja.
Grabili jo bodo tehniki in si lomili roke.
V zraku se ne bo udomila.
Šele pešec, ki bo sezul svoje sandale
in za trenutek ustavil promet,
bo priklical sabljo na tla.
5
Ko se vračam k sliki, se vprašujem, če je
psa kdo tepel s palico ali s
kladivom za meso, da ga je tako
podaljšal.
O bele, strašno bele hiše,
Brizgni skozi nos!