La Voie lactee

← Hiša na robu ulice

La Voie lactee Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun

Lepota človeka →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem>1 Ne vem, kar slišim, a kar slišim vem. Debela želva (tartaruga), ki se maje, kot da bi lebdela v zraku.

2 V pesti se stiska piščanec. Ce prodrem še globlje, vidim gojzarje. Izvirajo, slika potoka, mokra si. Božje oko prska in ne boli.

3 A milnica? Milnica? Milnica je reva. Zares ne spominja na Rimsko cesto.

4 Iz Vegove bo priletela sablja. Grabili jo bodo tehniki in si lomili roke. V zraku se ne bo udomila. Šele pešec, ki bo sezul svoje sandale in za trenutek ustavil promet, bo priklical sabljo na tla.

5 Ko se vračam k sliki, se vprašujem, če je psa kdo tepel s palico ali s kladivom za meso, da ga je tako podaljšal.

O bele, strašno bele hiše, Brizgni skozi nos!