La Voie lactee
Jump to navigation
Jump to search
← Hiša na robu ulice | La Voie lactee Z Arhilohom po Kikladih Tomaž Šalamun |
Lepota človeka → |
|
<poem>1 Ne vem, kar slišim, a kar slišim vem. Debela želva (tartaruga), ki se maje, kot da bi lebdela v zraku.
2 V pesti se stiska piščanec. Ce prodrem še globlje, vidim gojzarje. Izvirajo, slika potoka, mokra si. Božje oko prska in ne boli.
3 A milnica? Milnica? Milnica je reva. Zares ne spominja na Rimsko cesto.
4 Iz Vegove bo priletela sablja. Grabili jo bodo tehniki in si lomili roke. V zraku se ne bo udomila. Šele pešec, ki bo sezul svoje sandale in za trenutek ustavil promet, bo priklical sabljo na tla.
5 Ko se vračam k sliki, se vprašujem, če je psa kdo tepel s palico ali s kladivom za meso, da ga je tako podaljšal.
O bele, strašno bele hiše, Brizgni skozi nos!