Kuplet Rupniku in Hitlerju

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Kuplet Rupniku in Hitlerju
Ace
Viri: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. Str. 228.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Rupnik stari pa je mislil,
da bo stolček ohranil si,
belo gardo je ustvaril,
dal jo v službo Nemčiji.
Zdaj pa ve, zdaj pa ve,
da z domobranci več ne gre.
Kaj bo to, kaj bo to,
kruha mu je zmanjkalo.

Bele srajčke jim oblači,
plavo šajkačo jim da.
»To je tvoja vojska,« reče,
»mila Jugoslavija
Modri vsi, beli vsi,
saj vas nič prav treba ni,
Dražeta Mihajlovića
vsak prav dobro že pozna.

Odesa je zdaj padla,
kje je Hitlerjeva moč,
da bo Rusija njegova,
se izrazil je nekoč.
Berlin gori, Berlin gori!
Oča Hitler, kje s'pa ti?
Blagoslov, blagoslov,
naj obvarje te Njegov.

Partizan na gori kliče,
a fašizem trepeta,
kamor stopi, zemljo strese
in stopinja se pozna.
Vlaki že, vlaki že
vsi kolesa v zrak mole,
le kako, le kako
Fric pobriše jo domov?

Živela armada rdeča,
živel hrabri partizan,
živela svoboda, sreča,
ki prinese nov jo dan.
V borbo vsi, v borbo vsi,
ki vam v žilah polje kri,
le naprej, le naprej,
dokler je še Fricev kej.

»Na rokopisu besedila je podatek, da ga je »spisal Ace« in da se ga poje »po napevu 'al je nor, al je nor'«; verjetno je mišljena melodija primorske protifašistične pesmi Mussolini, kralj fašistov. Rokopis besedila, zapisan s svinčnikom, hrani  Belokranjski muzej Metlika. Goriški muzej, arhiv NOB 96 pa hrani tipkopis, ki je verjetno zapis po spominu.« (Paternu 1987: 228)