Pojdi na vsebino

Krvave ozare

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Krvave ozare
Gašper
Izdano: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 138.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ožgani tramovi,
s koprivo prerasli
in kamenja kupi, opeka, črepinje,
ostal nam od hiš -
                    le kup razvalin je.
Tako premišljuje stara ženica,
oprtana s košem po njivi hiti,
odnaša plevel, kamenje z razora
in gleda na polje -
                     na žito, ki zori.
Ob bregu čez travnik,
naravnost v njive
podi se zelena druhal
in mar ji ni njiva in klasi zoreči,
ne ženske ne klici proseči.
Mrači se - tiho na polju je vse,
le rahlo šumenje valujočega žita
šepeče še ženi zadnji pozdrav ...
Ozare rdeče so, s krvjo oblite,
zelenec spustil ji je v čelo rafal.

»Izvirni tipkopis besedila hrani IZDG, 37/6.« (Paternu 1987: 138)