Kroparski kapelici

Kroparski kapelici Jožef Mihelič

Pesem govori o Cerkvi Matere Usmiljenja, Kropa.

Viri:	Slovenec 6. 10. 1940
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kaj so v Rimu bazilike slavne,
če zgodovinske so in starodavne?
Kaj so drugod katedrale slovite,
če veličastne so in slikovite?

Ljubša od vseh teh molilnic mogočnih,
v slogih modernih in gotskih, baročnih
mi je kapelica kroparska mala;^[1]
od vseh cerkva se mi zdi najbolj zala.

V njej se mi duša do kraja spočije,
dih me nadzemeljski sladko oblije;
dan za dnem iščem si v njej zavetišča:
ves prerojen grem iz tega svetišča.

Ko čudodelno zrem sliko Marije,
radost presladka iz srca mi klije;
črpam iz nje si moči za življenje:
zlahka premagam prav vsako trpljenje.

Slavljena bodi, kapelica mala,
dokler na zemeljski obli boš stala!
Vsak, ki se v stiski k tebi zateka,
najde tolažbe si, dušnega leka.

1. *Kapelico imenujejo Kroparji in okoličani prekrasno cerkvico Matere božje, ki je bila še v prejšnjem stoletju sloveča in daleč naokrog znana božja pot, a je zdaj — žal — opuščena. Treba bi bilo, da bi se Slovenci bolj zanimali in spoštovali take narodne svetinje.