Krmar
| Kamenčki na poti Marija Kern |
| |||||||||||||
Kam moja je jadra odneslo,
kje, le kje izgubil sem veslo,
ljubezen zdaj moj je krmar,
vse drugo nič mi ni mar.
Preplula sva morja strasti,
pozabila na skrite čeri,
v objemu toplih dlani
vse drugo kot pena zbledi.
A nevihta obzorje je skrila,
in ladja je v morje utonila,
če ti se ne vrneš nikdar,
vem, bil slab sem krmar.