Krivopeta

Krivopeta

Ljudska pravljica

Spisano:	Jure Repovž
Viri:	Zbirka Pravce iz Benečije, urednik Janez Kajzer
Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč v starih časih so bili ljudje zelo revni in mno­gih reči niso znali delati. Vsak dan so jedli le mleko in polento in niso bili kaj posebno spretni in pri­ pravni za delo.

Gor za Makotami, v Trnjih, je pod skalami ži­velo mnogo krivopet. Ko so Sarženčani vsako pole­tje hodili kosit na senožeti in so šli tja v Trnje po vodo, so od daleč videli kako krivopeto, kako si pere noge. Vedeli so, da znajo krivopete take reči, da jih nihče drug na svetu ni znal. Možje so jih zato več­krat od daleč kaj vprašali. Pa niso hotele ničesar povedati.

Ko je nekega dne neki mož zajemal vodo, je vi­del mlado krivopeto, kako spi pod nekim kosta­njem. Hitro je vzel vrv, jo zvezal in jo tako zvezano odpeljal s seboj. Ko sta prišla v vas, so vsi tekali okrog nje in jo spraševali, ta eno, drugi kaj drugega.

- Naučim vas, kar boste hoteli, je dejala krivo­peta, če me potem pustite, da grem spet na moj dom.

Sarženčanom je bilo prav.

Tako jih je krivopeta že naslednjega dne začela učiti. Učila jih je delati pinjenec, maslo, skuto, sir; peči kruh, pince in gubance, kuhati štruklje in što­kljo; šivati copate, plesti pletenice, brusiti nože; pripravljati klobase in salame in še kuhati kavo.

Nekega dne je krivopeta poklicala vse vaščane in jim je dejala:

- Zdaj, ko sem vas naučila vsega, kar znam, me morate pustiti domov.

Sarženčani so ji odvezali nogo in krivopeta je stekla gor v Klanec. Ko je prišla na Lašt, je začela vpiti:

- Vsega sem vas naučila, samo »sladker-ja, sladker-ja« vas nisem naučila delati!

Sarženčani so tekli za njo, krivopeta pa je bila čvrsta in je niso mogli dohiteti.

Tako so se Sarženčani vrnili v vas in še danes ne znajo »sladkor-ja« delati.