Krik davnim (Jarc)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Krik davnim
(Nezbrane pesmi)
Miran Jarc
Izdano: Dom in svet 33/5–6 (1920), 101
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Sama sva ostala v tej hladni grajski sobani
v tišini popoldneva poznega; šumno vrvenje
družbe ostale s hodnika tu v tihi dvorani
se razprševa, kjer plove vsepozabljenje.

Na stenah slike gospâ in mogotcev nekdanjih
se zdi, da še vedno v tajnem molčanju živijo,
baročna zrcala še čakajoče visijo ...
nikogar ni, ki bi spet zbudil življenje v brezdanjih

samotah teh ... zadnje še solnce se vlega v zavese
pri oknih, na tla ... Ti h glasovirju si sela
in smeh pritajen ti nalahno na lica je dahnil.

V tem hipu po tipkah ti roka je kruto zdrsela —
krik plašnih akordov — — ko da v njih vsa prošlost se trese ...
»Trudna od poti sem!« — Čar davnin je usahnil.