Kres (Urban Jarnik)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Gasele. Kreſ.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833).
U. J.
Prilika.
Izdano: Ljubljana: Joshef Blasnik, 1833.
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Dolgoſt ſvojo dan ſtegúje,
Raſt proti poldnu obrazhúje,
Semlje ték ſe vſtanoví;
Trudna tékara pozhiva,
˛Svoj’ga déla plazho vshíva,
˛Se bogata veſelí.

˛Sonze gorko srak prishga,
Zheli ſkapne vrózha ſraga,
Trudno telo ſe potí;
Klaſ ruménkaſt she prihaja,
Kruh vſakdanji nam podaja,
Glad preſtráſhen pobeshí.

˛Serpi bliſkajo po njivah,
Sdetna je, k’ je bìla v’ rivah,
Peſmi v’ shetvi ſe glaſó;
V’ shito ſerpov ſhum shenjíze
˛Silijo, no prepelíze
V’ ſvojim begu ſtraſhijo.

V’ ſenosheti ſenoſéki
Tam per hlad-ſumezhi réki
Pévſki bruſijo koſé;
V’ ſezhi trava s’ rosho pade,
Fletne deklize pa rade
Njim na ſlédi jo ſuſhé.

˛Sonze goram ſe priklanja,
Zirkovnik pa svon poganja,
De Marija ſe zhaſtí;
Hlad pahlja sahodnik v’ lize,
K’ ſpanju vabi gmétne tize,
Luzh nebeſhka ſe mrazhí.

Vshé pershgája Nevidezhi
Sgorne luzhi, de letezhi
Sharki semlji ſvetijo;
Kaj pa tam-le po planínah,
Górah, hribih in dolínah
’S mraka ognji vſtájajo?

˛Sliſhim preveſelo pétje,
Vríſkanje, mladenzhov vrétje,
˛Streli gojsde preberzhò;
Kolze jemlejo gorézhe
’S ognja, na obilnoſt ſrezhe
Ljubiz viſh’ jih gonijo.

Sdaj mladenzhi no deklize
Mizhno kakor golobize
V’ krogli rejshi rajajo;
˛Shopnjaki no shelikshéne
V’ loge letajo selene,
Kreſu hvalo ſpévajo.

˛Stari kreſ! nekdaj ozhóvam
Naſhim ſvet, al nam ſinovam
S˛koro is ſpomina vsét;
Tvoja glava zelo ſiva
Bode nam vſelej zhaſtliva,
Kolkorkrat boſh ſpet sazhét!

Naj ſe semlja v’ kroge vala,
˛Slava tvoja bo oſtala,
Vſaki rod te bo zhaſtil!
Toti ſvét ſedaj preide,
Tí pa boſh, al she otide,
Druge rode veſelil!