Kratko razjasnjenje čez sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih reči
| Kratko razjasnjenje čez sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih rečí Mihael Ambrož |
Podpisano z Ambrož.
| |||||||||||||
Novice so v 37. listu sklep deržavniga zbora zavoljo kmetijskih rečí oznanile, in kér je ta sklep takó obširen, de je že marsiktero vprašanje zbudil, ga hočem nekoliko razjasniti.
Pervič se mora opomniti, de ni bil namen s tem sklepam vse kmetijske zadeve natanjko takó razdrobiti, de bi bila ta reč za vsaciga kmeta že odsojena, ampak namen je bil le ta, poglavitne postave ukoreniniti, po kterih se bo ravnalo pri izdelovanji posamesnih zadev.
Izgovorjeno je, de vsa zaveza med gruntnimi gosposkami ali grajšinami in med podložnikam ali kmetam je nehala. Nehale so tedej tudi vse postave, po kterih so bile do zdaj pritožbe med gruntnimi gosposkami in med kmetam obravnovane. Zatorej so nehale vse kazni (štrafinge) pri gruntnih gosposkah, nehal je tudi gosposkini eksekucijon.
Iz tega izhaja, de je kmet s svojo osebo (peršono) osvoboden, to je, de on ni več podložnik, ampak on je od tihmal prost deželán (freier Staatsbürger). Kmet bo za naprej le postavam podložen, ki jih bo deržavni zbor z dovoljenjem Cesarja storil; on bo tudi le za deržavne potrebe (za potrebe cesarstva) davke dajal. Kér so pa grajšine, kakor na Krajnskim Mekinska, Višnjagorska, Žuženberska i. t. d. tudi komesijske opravila in sodniške ravnave po sporočilu Cesarja oskerbovale, torej se jim mora v ti zadevi tudi za naprej in tako dolgo pokoršina skazovati, dokler povsod cesarske uradnije vpeljane ne bodo. Tako je tudi sploh na Štajarskim in na Koroškim v Celjovški kresíi. V teh zadevah take grajšine niso gruntne gosposke, ampak gosposke, ki v Cesarjevim iménu za mir in pokoj in za pravico skerbé.
Upati moremo tedaj, de bodo naši Slovenci, možjé bistre glave in dobriga serca, imenitnost te zadobljene prostosti spoznali, in z modrim obnašanjem pokazali, de so vredni te imenitne pridobitve. Ne mislite tedej, dragi prijatli! de je po tem polajšanji vaših dozdanjih težav pot k razujsdanju nadelana, ‒ ne mislite, de imate zdaj pravico z bahanjem se junačiti ali proti dozdanjim gruntnim gosposkam z napuham se šopiriti, ‒ to bi bilo gerdó in bi vas enake storilo živinčetu, ktero iz hleva izpušeno rita in berca in se vkrotiti ne da. ‒ Kakó bi bilo to nasprotno, ko bi pri ti priliki, ki ste sami svoji postali in višji stopnjo v sredi ljudstva dosegli, se požvinili, in tako omazali žlahtni lik včlovečenja.
Pa ne le sama oseba (peršona) kmeta je osvobodena, ampak tudi grunti ali zemljiša so vsih dolžnost odvezani, to je, de nehajo za naprej vse opravila kmetov proti grajšinam, desetnikam, proti fogtijskim, gorniškim in soseskinim gospodstvam. Vender je pa sklenjeno, de za dela, za davke v blagu in v denarjih se mora berž ko berž primerno odškodovanje odmeriti. ‒
Odškodovanje se mora dati grajšinam, kar je po pravíci. Če se bo pa morebiti previdilo, de je ta ali una prejemšina krivična, ali de grajšine pravice nemorejo spričati, se že samo dobro vé, de za napčne prijemšine nihče odškodovanja ne bo obsodil. ‒
Razsodba, ktere dela (tlake) in kteri davki so odškodvati in po kakošni ceni, je izročena odločenimu odboru, v kteriga smo za vsaki gubernijum po pet poslancov izvolili. Ti možje bodo tukaj na Dunaji za vse dežele natanjko tarifo naredili; tako dolgo bo pa treba poterpljenja.
Za plačilo tistih tlak, gosposkinih davkov, desetín, i. t. d. za ktere se bo odškodovanje dalo, se mora iz premoženja dežele denarnica (kasa) napraviti, iz ktere se bo za zadéto deželo prerajtano odškodovanje poplačalo, in deržavno vladarstvo, ali kakor pravimo, Cesar, bojo pri ti reči srednik.
Nektere dežele imajo svoje premoženje; kmetje tacih deželá se bodo smejali, ‒ ali na Krajnskim je enmalo pusta, kér ni veliko deželniga premoženja. Nekaj ga bomo pa le poiskali, in, kakor se mi zdí, se bo tudi dobilo.
Drugo pot se bomo enmalo od gojzdov, pašnikov, od lovstva (jage) in ribštva pomenili.
Na Dunaji 21. kimovca 1848.
Ambrož.