Kratek zapopadek postav za družino
| Kratek zapopadek postáv za družino anonimno |
| |||||||||||||
I. Od vdinjanja v službo.
[uredi]Vdinjanje v službo svojo stanovitnost zadobí, kader gospodár poslu obljubi, njega v službo vzeti, posel pa gospodarjevo obljubo poterdi in zavezo ali aro da. Ara tedej le samo skaže, de se je vdinjanje zgodilo, in ne smé več kakor dvajseti del zgovorjeniga zaslužka (lona) znesti.
Če gospodár že vdinjaniga posla zavolj malopridniga zaderžanja ali zavolj kake druge napake v službo ne more vzeti, ima posel aro nazaj dati.
Če se pa gospodár brez resničniga vzroka brani, vdinjaniga posla v službo vzeti, aro zgubí, ter jo posel obderží.
Per vdinjanji se mora oprava službe, delo, plačilo ali lon in vse drugo, kar zraven gré, terdno ustanoviti; napčni in občno-škodljivi perstavki pa se ne smejo storiti, kakor postavim: de bi posli v časih v kerčmo (oštarijo) hodili, plesiša obiskovali, nektere dni službe prosti bili, ali de bi jim gospodár v nekterih dnevih posebne pojednje napravljal i. t. d. Taki zgovori so v nič spoznani in kazni (štrafinge) naklonijo tistim, kteri jih storé.
Zavoljo plačila ali lona se imajo gospodarji in posli med sabo zastopiti.
Vdinjan posel, ki prejeto aro gospodarju nazaj pošlje in v vdinjano službo iti noče, ima biti kaznovan (štrafan) in persiljen, službo nastopiti.
Posel, ki od dveh ali od več gospodarjev aro vzame, ima vselej po primeri kaznovan biti, in on je dolžan, per tistim gospodarji službo nastopiti, od kteriga je aro pervič vzel, vsim drugim pa aro nazaj dati.
Gospodár, ki je že vdinjanega posla vedijoč zaaral, ne zgubí samo are, ampak on bo tudi z primerno kaznjo ali v denarjih ali z ječo pokorjen.
Če bi kdo posla, ki je že v službi, z darovi, z obljubo večiga plačila ali druziga dobička k popušenju službe ali sam ali po drugih ljudéh pergovarjal, ima on in njegovi pomagavec po primeri k kazni ali v denarjih ali v ječo obsojen biti, pa tudi posli, kteri so se iz službe pregovoriti dali, kazin zaslužijo.
II. Od nastopa službe.
[uredi]Nobeno družinče se ne sme brez pisaniga slovésa ali službiniga pričanja poprejšniga gospodarja v službo vzéti. Ki še le služiti začnó, se morajo per svojim kantonu oglasiti in za službini list prositi. Starši ali oskerbniki morajo za otroke, ki služiti začnó, službine liste dobiti.
Novo družinče mora službini list svojimu gospodarju dati, de ga hrani skoz celi čas službe. V Ljubljani mora gospodár noviga pôsla c. k. policíi na znanje dati, na deželi pa ga mora per družinskim popisvanji, ki se vsako leto po božičnih praznikih ponavlja, zapisati in njegovo službino plačilo zamerkati1 dati. Leta ravnava pôslam pravice uterdi. Za zamerk posloviga plačila se šest krajcerjev odrajta. Gospodar, ki noviga pôsla komesíi ne oznani, mora za to opušenje kazin (štrafingo) plačati, in sicer od 1 do 5 goldinarjev. Ako je pa posel iz ptuje dežele ali druziga kantona, mora od svoje deželne gosposke s popotvanjskim listam ali pòsam previden biti. Gospodár, ki ptujca brez pôsa v službi obderží, tudi kazin plača. Ta ravnava brani, de se malopridneži sem ter tje ne potepajo.
De se hudo djanje, ki iz lenôbe izvira, odverne, in de se število vlačugarjev in zapeljivih žensk pomanjša, si imajo soseske perzadevati, de pôsli brez službe ne postopajo. Taki postopači, če so domači, se morajo s silo v službe goniti; če so pa ptujci, se imajo vjeti, in v svojo domačijo odgnati.
Deželne in mestne gospóske imajo tudi take starše, kteri več za službe perpravnih otrók domá redé, in jih k svoji strežbi ne potrebujejo, persiliti, de domá nepotrebne otroke v službo dajo; ravno takó se morajo tudi od staršev zapušeni otroci v službo perpraviti.
Župani in persežni možje imajo take starše, zapušene sirote (Waisen), posebno pa mlade samíce, ktere se večidel zavolj malopridnosti po bajtah potikajo, gospóskam na znanje dati, de bodo taki postopači persiljeni, si po pravici kruha služiti.
III. Od dolžnosti pôslov v službi.
[uredi]Pôsel je dolžán, vsako sebi naloženo delo radovoljno, urno in zvesto opraviti, in se ne sme s tem zgovarjati, de bi naloženo delo imelo od kakiga sopôsla opravljeno biti, ali pa, de on za to delo vdinjan ni. Brez perpušenja svojiga gospodarja nima pôsel pravice, druzih ljudí na pomoč najemati, kér se po tem k prepiru in raznašanju jedila perložnost daje.
Pôsli, kteri svoje službe malopridno, leno in z nevoljo opravljajo, ali se sicer nespodobno zaderžé, in po takim djanji morebiti gospodarja persiliti mislijo, de bi jih iz službe spustil, imajo biti samovoljno kaznovani in k dopolnjenju svoje službe ojstro persiljeni.
Brez pervoljénja gospodarjeviga se ne smé noben pôsel ob nedeljah ali praznikih po kerčmah (oštarijah), plesiših, shodih i. t. d. klatiti; če je pa gospodár pôslu izhod pervolil, ima ob naročeni uri zopet domá biti.
Pôsel je dolžán, za njemu zaupane rečí dober stati, in gospodarju vse izročiti, kader iz službe gré. Če je pa pôsel po svoji lenôbi ali zanikernosti kaj pogubil ali popačil, ima gospodarju škodo poverniti, in gospodár ima tudi pravico, svojo škodo od lona potegniti. Če pa pôsel kake samovoljne hude dela dopernaša, mora po ukazu strahovavnih bukev in po policijskih postavah kaznovan ali štrafan biti.
Tisti ljudjé, ki pôslam k raznašanju, k tatvini, ali k drugimu malopridnimu zaderžanju perložnost dajejo, imajo razun povernila škode, tudi še z ojstro kaznjo na životi pokorjeni biti.
De se pôslam perložnost k igranju za denarje odvzame, se imajo gosposkini služabniki, župani in persežni možje večkrat, posebno ob nedeljah ali praznikih, neprevidama v kerčme in druge zberališa podati, in v prepovedanih igrah zapazene igravce na znanje dati.
IV. Od izstopa pôslov iz službe.
[uredi]Sléherni pôsel ima dolžnosti službe tako dolgo zvesto opravljati, dokler mu gospodár, ali pa on gospodarju službe ne odpové. Napovedan izstop iz službe se le na koncu službniga léta zgoditi zamore; takó namreč družinske postave govoré in ukažejo, de je čas odpovédovanja službe tri mesce pred novim létam, kér na kmetih službno leto dvanajst mescov terpí. Tode na Krajnskim se je navada, de si pôsli in gospodarji v šestih tédnih izstop iz službe napovedujejo, krog in krog močno uterdila. Službna zavéza tedej le po ob pravim časi odpovédani službi odnéhati zamore. Zunej tega pa le v sledečih okoljstavah postave poslu odvézo od službnih dolžnost perpusté:
1. Kader se gospodár iz dežele za zmirej preseli in pôsel z njim iti noče.
2. Kader pôsel v teško bolezin pade, takó de dolžnosti svoje službe opravljati ne more.
3. Kader se pôslu kaka možitev ali ženitev naključi.
4. Kader stariši ali žlahtniki pôsla domú kličejo, de bi njim ali v starosti ali v bolezni stregel, ali pa de bi kako gospodarstvo nastopil.
5. Kader pôsel kako dedníno (erbšino) doseže, zavoljo ktere on v kak drugi kraj iti mora.
Vsi imenovani vzroki morajo pa resnični in na tanjko skazani biti.
Gospodár pa ima pravico, pôsla brez odpovedovanja službe, tedej neutegama proč poslati, v sledečih zadevah:
1. Kader se pôsel nezvestobe, tatvine ali kakiga druziga hudiga djanja deléžniga storí.
2. Če se skaže, de je pôsel k pijančevanju ali h kaki drugi nerodni navadi nagnjen; če je hudobne jeze ali nepokojniga zaderžanja, ali če svoje sopôsle zoper gospodarja šunta.
Ravno takó ima pa tudi pôsel pravico, brez odpovedovanja službo popustiti, kader gospodár takó gerdo z njim ravná, de ga na njegovih udih rani ali njegovo življenje v nevarnost pripravi.
V. Od dolžnost gospodarjev.
[uredi]Gospodarji imajo poslam s poštenim zaderžanjem lep izgled dajati, pôsle po kristjanski ljubezni k dopolnjenju službe napeljevati in po ti poti si njih spoštovanje, ljubezin in zaupanje pridobiti.
Sleherni gospodár je dolžan pôslam zgovorjeno plačilo ob pravim času odrajtati, jim obljubljeno jéd, pijačo ali druge zgovorjene rečí dati in vse vdinjane pogodbe na tanjko spolniti. Gospodár pa ni dolžán, zunej plačila (lona) in drugih vdinjanih namečkov, pôslam kake posebne darove deliti; in če se to kterikrat zgodí, naj bodo pôsli za tako prostovoljno dobroto hvaležni.
Gospodár ima pravico od vdinjaniga lona zmiraj nekoliko nazaj perderžati, in sicer toliko, kolikor na ene kvatre znese. Letá ravnava varje gospodarja škode, ktero bi mu pôsel naključiti zamogel, če bi nanaglama iz službe pobegnil. Zavoljo tega ima gospodár tudi pravico, pôslu ukazati, de svójo škrinjo in vse svoje blagó v hišo svojiga gospodarja prenése.
Če gospodár s pôslam gerdo ravná in ga pred postavnim časam in brez skazaniga vzroka iz službe dene, mu ima storjeno škodo dvakrat poverniti; na dalje bo pa gospodár še po priméri neusmiljeniga ravnanja kaznovan.
Če pôsel v službi zbolí, je od vikši c. k. dvorne gosposke za poglavitne mesta postava dana, de mora gospodár bolniga pôsla ali 14 dni pri sebi v hiši obderžati, ali ga pa v bolešnico (Spital) dati in skozi 14 dni za-nj plačati, čeravno ga po tem več v službo nazaj ne vzame; če ga pa po bolezni spet v službo vzame, mora stroške cele bolezni za-nj poplačati.2
VI. Od tožb in pravdnih rečí med gospodarji in pôsli.
[uredi]Vse take dela, ki sploh kazin zaslužijo, se po ukazu strahovavnih bukev in po policijskih postavah kaznujejo. Če pa med gospodarji in pôsli zavoljo vdinjaniga lona in drugih namečkov kak prepir vstane, se imajo take pritožbe od kantonskih gospósk na naglama po kratki ali skupni ravnavi presoditi, razjasniti in obsoditi. Ako gospodár ali pôsel z gosposkinim sklepam zadovoljin ni, se smé na c. k. kresijo z ustno ali pisano besédo v 24 urah oberniti, ktera potem v drugi stopnji pritožbo razsodi, zoper ktero pa v ti reči višji sodbe ni. Ta tukaj popisana ravnava je pa le tako dolgo perpušena, dokler še pôsel v službi stojí, ali če od izstopa iz službe 30 dni še pretéklo ni; pozneje pa se morajo tudi družinske pravde po splošnih ravnavah v pradvnih rečeh od c. k. deželne sodbe razsoditi. Ravno ta ravnava veljá zdaj poleg častniga sklepa c. k. dvorne gosposke 21. Listopada 1846 štev. 36056 tudi za enake pravdne rečí med rokodelci in njih pomagavci (Gesellen).
Vse letne odrajtvila, obresti (čimži), vžitki in druge opravila sicer po ukazu 1480ga razdelka splošnih deželskih postav v treh letih zastárajo (verjähren), de jih potem odrajtati treba ni. Po sklepu c. k. dvorne gosposke od 10. Maliga travna 1835 pod številko 11322 je pa zapovedano, de službne plačila ali loni pôslov v treh letih po zapadu (Verfallszeit) ne zastárajo in de se od gospodarjev še zmiraj tirjati in stožiti zamorejo. Tode pôsel ima dolžnost spričati, de mu gospodár lona še plačal ni, akoravno so po zapadu že tri léta pretêkle.
1) Merkati, zamerkati, pomerkati i. t. d. so čisto slovenske besede. Vredništvo.
2) V Ljubljanski bolenišnici je le po 5 grošov na dan plačati treba, in sicer ne le za mestne pôsle, ampak tudi za take, ktere iz kmetov v Ljubljano pripeljejo. (Ukaz c. k. dvor. gosp. 24. Maliga travna 1834. števil. 6118). Vredništvo.