Kramarica
| ← Napoved francoske vojne | Narodne pripovedke iz Mežiške doline Kramarica Vinko Möderndorfer (1894) |
Kako je medved hruške tresel → |
| |||||||||||||
Na meji med Koroško in Štajersko je visok hrib, ki se imenuje Kramarica. Hrib je dobil to ime v spomin na krvavi dogodek, ki se je zgodil na njem.
Krošnjar je potoval iz Štajerske na Koroško. V gozdu ga je dobila noč in v temi je zgrešil pot. Že je mislil prenočiti pod milim nebom, ko je zagledal v daljavi lučko. Šel je proti nji in prišel do bajte, v kateri so bili bradati možje. Krošnjar je prosil prenočišča, možje so ga obstopili in ga posadili na mizo. Vprašali so ga, če ima še kakšno željo, preden odide tja, kjer ni muh. Krošnjar je spoznal, da je zašel med roparje, in je prosil, da bi se smel še spovedati.
Eden izmed roparjev je šel k Belim vodam po duhovnika. Župnik ni slišal nobenega klica in tudi ne odpiranja zaklenjenih vrat; nenadoma je stal ropar pred župnikovo posteljo in mu ukazal, naj gre ž njim na spoved. Župnik je pojedel kos suhega kruha in šel z neznancem, ki je nesel luč. V roparski bajti je župnik spovedal kramarja, na katerega so štrlele cevi štirih samokresov. Nato je ropar zopet spremil župnika na dom. Ko sta stopila iz bajte, so počili v njem štirje streli. Ropar pa je pogledal župnika in mu zabičal: »Sedem železnih vrat te ne reši tega, kar se je sedajle zgodilo, če poveš, preden bo minilo sedem let, kje si bil danes pri spovedi.«
Župnik je molčal ko grob. Na krošnjarjevem grobu stoji dandanes križ, hrib pa se imenuje Kramarica.