Kralj kmečkih zapravljivcov in njegovih pet ministrov

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kralj kmečkih zapravljivcov in njegovih pet ministrov
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 7, št. 9 (28.2.1849)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ni še veliko lét, kar zapusti na Krajnskim pošten kmet svojimu sinu čedno kmetijco. Vredna je bila med brati več kakor 1000 kron. Sinku pa ni bilo mar ne pluga ne hleva. Le po gorícah in oštarijah se je potepal noč in dan, in je peganjal žulje svojiga rajnciga očeta. Kmalo mu zmanjka denarjev. Zdej je šel sodec za sodcam iz hrama in kravica za kravico iz hleva. Potlej da vse boršte pod sekiro. Kadar boršti pogrejo, se loti gerdi pijanec sadniga drevja na vertu, ter ga da posekati do zadnjiga debla. Britke britke solze je točila njegova nesrečna mati, ko je vidila sadno drevje pod neusmiljeno sekiro padati na tla. Spomnila se je živo svojiga pošteniga možá, ki je z veliko skerbjó to drevje zaredil. To viditi je marsiktera mati rekla na glas: „Ako bi imel moj sin kdaj tak biti, kakor je ta zapravljivec, naj rajši še danes umerje.”

Ta gerdi pijanec pa ni le sam zapravljal, temuč je vlačil še druge pomagače in pomagavke s seboj po oštarijah. Posebno je bilo pet zaničnjuhov, ki so bili vedno pri njem. Zató so ga sosedje norčevaje kralja imenovali, njegovih pet zvestih tovaršev pa njegove ministre.

Letašnje léto je prodal še clo hleve in pod. Tode preden so jih odpeljali, pridejo dolžniki in poderanje vstavijo. Kmalo po tem so šli še ostanjki na kant, kralj pa z žejnim gerlam in lačnim trebuham ‒ na ptuje gostavat.

Zdaj ga Bog kmalo z hudo boleznijo obiše. In še dan današnji se ta pijanček vica v neki bajti, in vsiga hudiga konec jemlje. Ministri so ga zapustili, in tudi ministrovke ni od nikoder nobene. Ta zgodba je gola resnica. Spisana je zapravljivcam v premislik. ‒