Krčmarji, nekaj za vas!

Krčmarji, nekaj za vas!

Izdano:	Primorski list 1. april 1896 (4/10), 42—43
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V mestu Lijonu je živel človek, ki si je prihranil lep kupček denarcev. Premišljeval je torej, kaka trgovina bi mu prinesla največ dobička. Nazadnje se mu je zdelo najboljše, ako bi se lotil kupčevanja z vinom, seveda tako, da bi mešal mej vino vodo. Začel je torej kupčevati in precej časa se mu je godilo prav dobro.

Nekoč je šel zopet kupovat vino, seveda z namenom, da je pošteno nameša z vodo. Bilo je pa po letu in solnce je palilo in pripekalo, da ni mogel skoraj več dalje. Zato je sedel kraj pota v gosto orehovo senco ter začne preštevati denarje in staviti jih v rudečo mošnjo, katero je imel tik sebe na tleh. Jastreb pa, krožeč mu nad glavo, zapazil je mošnjo ter, misleč, da je meso, spustil se iz zračne višine in jo odnesel. Ko je kupec to opazil, je začel kričati in kakor besen letati za jastrebom. Ta je mej tem spoznal, da ni meso, kar je ukradel, ter spustil mošnjo, da je padla v globoko vodo. Tedaj se je popadel kupec obupno za glavo in vskliknil: »Voda mi jo je napolnila, voda mi jo je izpraznila!«

Ne misli, človek, da si vže ubežal kazni, ako te Bog ne kazni hitro, ker čim dalje odlaša Bog kazen, tem hujša bo ob svojem času.

»Kar prinese ti krivica, to odnese ti pravica.«