Kos štrigalice...
| ← Izšahirani Kristus | Kos štrigalice, omedlele v jantaju, lahko ven pocuka zločin Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Mokra živalica → |
| |||||||
<poem>Vračunali smo se v debelino zemlje, otopeli in potem kose štrigalic omedleli v jantarju.
Mokra paluba, vzglavka, zakaj mi svetiš? O moj dotikani. Otroci na ulici škripajo, odtočeni od šuma.
Vem, da sem stal na znamkah. Planine smo prali, med pivniki smo se boksali.
Tu je precej pojedenega in nič smešnega. Ne daj si pojesti noge, ker jo boš rabil.
Tradicija je konkavna in spodletela. Daš not scalnico, jo spumpaš ven in pomiriš
frakcije. Spusti rolo, v peklu je rolo na skalah. Jaz si predstavljam metalca krogle,
ki je v sorodu z diviniteto. Gombrovvicz je temen fiasko, ki se mu na koncu pripopa limona.
Sama po sebi na travi leži opica brise-soleil. Sama po sebi na travi leži opica brise-soleil.