Kos štrigalice, omedlele v jantarju, lahko ven pocuka zločin

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Izšahirani Kristus Kos štrigalice, omedlele v jantarju, lahko ven pocuka zločin
Mrzle pravljice
Tomaž Šalamun
Mokra živalica
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


<poem>Vračunali smo se v debelino zemlje, otopeli in potem kose štrigalic omedleli v jantarju.

Mokra paluba, vzglavka, zakaj mi svetiš? O moj dotikani. Otroci na ulici škripajo, odtočeni od šuma.

Vem, da sem stal na znamkah. Planine smo prali, med pivniki smo se boksali.

Tu je precej pojedenega in nič smešnega. Ne daj si pojesti noge, ker jo boš rabil.

Tradicija je konkavna in spodletela. Daš not scalnico, jo spumpaš ven in pomiriš

frakcije. Spusti rolo, v peklu je rolo na skalah. Jaz si predstavljam metalca krogle,

ki je v sorodu z diviniteto. Gombrovvicz je temen fiasko, ki se mu na koncu pripopa limona.

Sama po sebi na travi leži opica brise-soleil. Sama po sebi na travi leži opica brise-soleil.