Kopitar (spomenik na Dunaju)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kopitar
M. J. Fesl
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 3, št. 46 (12.11.1845)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Gosp. Dr. M. J. Fesl je v Dunajskih Novicah 3. dan tega mesca naslednji za vse Slovijane zanimivi popis razglasil, kteriga nekoliko okrajšaniga tukaj bravcam naznanje dati hitimo.

„Nekaj nar boljših prijatlov rajnciga c. k. dvorskiga svetovavca in perviga varha c. k. dvorne bukvarnice gosp. Jerneja Kopitarja, je želelo mesto njegoviga pokopa s prostim spomenikam zaznamnati. Zatorej so že lani nektere njegovih bližnih in daljnih prijatlov in spoštovavcov povabili, jim z radovoljnimi perneski k temu namenu pripomoči in v kratkim so spravili 350 gold. vkupej. Med temi sta dala Ljubljanski škof in knez gosp. Anton Alojz Wolf in Teržaški škof gosp. Matevž Ravnikar, vsak po 50 gold. ‒ knez Miloš Obrenovič in Mavrici grof Ditrihštajnski po 30 gold. ‒ žlahtna gospodična T. H. pri kteri je Kopitar nekaj let prebival, 5 gold. i. t. d. Umerl je Kopitar pri svojim rojaki in starim prijatlu c. k. profesorju Jenkotu.

C. k. dvorni zidarski svetovavec gosp. Pavl Sprenger je ukazal narediti temu denarju primerjen nadgrobni kamen iz izličeniga Dunajskiga granita in je preskerbil za njegovo izdelanje spodobni naris. V kamen je vrezan naslednji pozlačen napis v latinskim jeziku:

Bartholomæus Kopitar
Carantanus
natus in pago Repnje ad Aemonam
d. 23. m. Augusti 1780
in slavicis literis augendis
magni Dobrovii
ingeniosus æmulator
obiit Vindobonæ d. 11. m. Augusti 1844.1

Korotanija je veliko pomenljiva beseda stare zgodovine Slovjanov, kteri je vse Kopitarjevo delo in celo njegovo življenje veljajo. In kér je stara Korotanija tiste dežele takraj Donave obsegla, v kterih tudi njegova domovina Krajn leží, se je sam rad Korotanca imenoval in si je v čast štel, de je v tim kraji njegova zibel tekla, ki je v slovijanski zgodovini tolikanj imeniten, (poglej Cloz. stran XXXIV). Zatorej se ta beseda tudi na njegovim spomeniku ne sme pogrešati; njegov pravi rojstni kraj je s pristavkam „poleg Ljubljane“ (ad Aemonam) bolj natanjko zaznamnjan.

Z rajnkim J. Dobrovskim, slavnim Čeham in nar imenitnišim vsih slovjanskih učenikov, sta si bila nar veči prijatla in obojih zasluge za povikšanje slovijanskih učenost so takó velike, de prihodnjič eden brez druziga ne moreta imenovana biti. Dobrovski je Kopitarja visoko spoštoval, Kopitar pa je tudi Dobrovskiga takó visoko cenil, de je še na smertni postelji njegove bukve prebiral.

Spomenik je bil 21. Kozoperska na Dunajskim pokopališu sv. Marksa postavljen; akoravno je le 6 čevljev visok, 3 čevlje in 1 palec širok, in 1 čevelj in 6 palcov in pol debel, vunder pràv lično med drugimi stojí. Komur se zdi, de takó preprosto znamnje ni dosti primerno notrajni veljavnosti in vunajni časti toliciga moža, naj pomisli, de je ta prosti dar dolžni poklon le nekterih oseb, ki so rajnkiga spoštovale in ljubile. Zatorej s tem tudi nobeden ni mislil, velike množice spoštovavcov Slovijanstva prehiteti, ako bi morde v misli imeli, v kakim pripravnišim kraji, postavim v Ljubljani, kjer se zdej zaklad njegovih bukev znajde, spominšino postaviti, ktera bi se slavnimu, od cele Evrope čislanimu možu spodobila.

Kér se je rajnki vsaciga, tudi nar manjšiga hlepenja častí ogibal, ni nikoli dovolil, de bi ga bili obličili, zatorej tudi njegoviga obličja ali podobe ni. ‒ Profesor Förstner je pomočnikam in prijatlam podobe kamnate spomínšine podaril, ki so bile v njegovi glasoviti kamnotískarnici natisnjene.“

Dr. M. J. Fesl.

1) Poslovenjen bi se ta napis takóle glasil: Jernej Kopitar, Korotanec (Slovenec), rojen v Repnjah poleg Ljubljane 23. dan Velkiserpana 1780, v vzviševanji slovijanskih učenost velkiga Dobrovskiga bistroumni naslednik; umerl na Dunaji 11. dan Velkiserpana 1844. Ali bi ne bilo bolj prav bilo, ko bi bili na tem spomeniku na ravnost Kopitarjevo rojstno deželo zapisali in namest Carantanus (Korotanec) Carniolus (Krajnc) postavili? Nekdanje Korotanije ni več, in je že davnej ni bilo, ko je bil Kopitar rojen. Beseda Carniolus (Krajnc) bi vsak lahko razumel, pomembo besede Carantanus pa le tisti, ki je v stari slavijanski zgodovini zveden. Gosp. Dr. Fesl je resnico tega sam dobro občutil, zató jo je bravcam Dunajskih Novic v pričijočim popisu razložil. Kdo je bo pa bravcam na pokopališu razlagoval?? Napisi na nadgrobjih so pa zató narejeni, de jih ni treba vganovati, in de jih tudi tisti razumeti zamorejo, ki niso ravno visoko učeni v staroznanstvu. Vredništvo.