Kopija, kopija, kopija
| ← Nebraska | ' Morje Tomaž Šalamun |
Delo na platformu → |
| |||||||
Da se fotografiram, je v skladu z Bogom.
Luske venejo. Ribe, ki jih imam v tolmunu
kot brate, bi bile rade vedno na špici vode.
Ovce samo napovedujejo, da bodo zame. Njihovega
toplega kožuščka ne bi mogel kako uporabiti?
In dlaka, vrtnica v božji džungli. Triglav,
odmetavan od Aljaževega stolpa dol, vse, kar ni
temna, okorgla pot dlake. Se kupi kamenja
razporedijo na nove? Potujejo, se premikajo
kot zglobi? Zglob! Ne sklep, je bila
odločitev moje mladosti. Kot če bi se obdal
s kockami. Ki so bile kište pomaranč in
banan. Lahke, da jih lahko asm premikal,
česar Ramzes ni mogel s svojimi kamni.
Je kdo izračunal, kaj vse je izgubljeno, ker
njegovi materiala ni bil tako lahke kot najin
z Rikotom? Dovolj je bitI direktor srednje
majhnega izvoznega podjetja (hiške!), da
lahko gledaš ramzesa. Koliko prostora
je imel, da se je lahko zleknil? Kje so
bile njegove ženske namazane s črni?
V Nilu tudi ni bilo prisotnosti. Nihče ni
prišel ponujat hrbta galeba. In galeb sam
ne svojih prsi. Dlake, ko začno padati
z golih teles zrelih žensk pri Rubensu,
ko ga mine trema pred Katarino Medičejsko,
niso žive? In v Nerudi, ko dela žabice? In
Milosz, njegovi stavki, ki jih je spregovoril
s Kocbekom? Ne čujem dobro. Kdo naredi mandlju
barvo? Kremo, obleko, vtičnice? Če ti je
naročeno: polizal boš pesek, tisto stoletje
ob tisti uri, tri metre stran od zakopane
klopi lačnega Malega princa, se klop prikaže?
Ni, da jo je treba od nekod prinesti? Izginili
so beli Rusi, starejši pari s kužki, ki so
potovali od maše do maše, od parka do parka.
Kje je stara gospa, ki sem hi nosil kovček v
Pireju? Eine Bildauerin. So se glavice iz gline
razsule? So bili kopija moji angeli varuhi?