Kopa slovenskih pesem

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Kopa slovenskih pesem
Izdano: Slovenske večernice, „Izdala družba Sv. Mohora“, Celovec (11. zvezek), 1865, 74–79
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1. Marija lepota nebes.[uredi]

1. O lepa Marija! si božja Danica,
Svitlejša ko solnce, nebeška kraljica!
Moj jezik neznane lepote tvojé,
O Mati Gospoda! izreči ne vé.

2. Iz solnca kraljeva obleka je tkana,
Iz bisernih zvezd tvoja krona snovana,
In luna pod tvoj’mi nogami bledí,
Ker lepša od nje, o Marija! si tí.

3. Svetniki pozdravljajo tebe kraljico,
Bog Sin imenuje te Mater Devico;
Najslavnejša hči si Očeta Bogá,
Nevesta najkrasnejša svet’ga Duhá.

4. Iz čistega zlata so čudne cvetlice,
Ki v rajski bliščavi ti venčajo lice,
Čarobne milote se vtrinja okó,
In solnce nebes je obličje tvojó.

5. Vsi angelci se ti prijazno smehljajo,
Z perutami v lasčike zlate pihljajo,
Opletajo z vencami sveto glavó,
In pesme ti rajske radosti pojó.

6. Nedolžni mladenči in čiste device
Ti spletajo v venec devištva cvetlice,
Možjé in žené pa pozdravljajo Te,
Da v persih kipí jim veselja sercé.

7. Al v solzah zdihujemo vbogi zemljani,
Ker smo še s terpljenjem in križi obdani:
Marija, Marija! podaj nam rokó,
In vzemi, o Mati! nas k sebi v nebó!

Jož. Virk.

2. Marija devica brez madeža spočeta.[uredi]

(O desetletnem prazniku njenega preslavn. Razglašenja 1864.)

1. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tu klečim,
Slaviti Te želim!
Al grehi silni me težé,
Duha otožnega moré,
Te prav častiti ne pusté.

2. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tù klečim,
Slaviti Te želim!
Da prav zamorem to storit’,
Želim najpred se spokorit!
Nikdar več z grehi Te žalit’!

3. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tu klečim,
Slaviti Te želim!
Pa slava moja borna je,
Če tud spokorno je sercé,
Zato čem družit’ drugim se.

4. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tu klečim,
Slaviti Te želim!
Slaviti vred Te z materjo,
Svetó katol’ško cerkevjo,
In pa z družino njeno vso!
 
5. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tu klečim,
Slaviti Te želim!
Slaviti ž njimi, k’ se veselé,
Slaviti ž njimi, ki terpé,
Slaviti ž njimi, ki smo v boju še!

6. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tu klečim,
Slaviti Te želim!
Slaviti s sledno stvarico,
Slaviti z zrakom in vodó,
Slaviti s celo Te zemljó!

7. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tu klečim,
Slaviti Te želim!
Slaviti z zlatim solnčicam,
Slaviti z bledim mesecam,
Slaviti s svitlimi zvezdicam’!

8. Kraljica najbolj sveta,
Brez madeža spočeta,
Pred Taboj tu klečim,
Slaviti Te želim!
Slaviti vred Te s Stvarnikom,
Častiti s svetim Ženinom,
Ljubiti z sinom Jezusom!

Jož. Levičnik.

3. Pesem sv. Mohorja.[uredi]

(v rajhenburški duhovniji).

1. S prekrasne višine
Črez hribe, doline
Se čuje zvonenja
Slovesnega glas.
Zvonovi zvonite,
V čast božjo donite!
In k svet’mu Mohorju
Povabite nas!

2. Svet Mohor Slovenec,
Rojakov pervenec,
Po svetemu Marku
Kristjan je postal.
Zvonovi zvonite,
Ljudem oznanite:
Svet Peter ga škofa
Slovencem poslal.

3. Po Kranjskem, Koroškem,
Hrovaškem, Primorskem,
Po štajerski zemlji
Slovence učil.
Zvonovi zvonite,
Svoj glas povzdignite:
Svet Mohor slovenski
Apostol je bil.

4. Podiral malike
In čuda velike
Je delal, Slovencev
Zveličarja vir;
Zvonovi zvonite
Lepó ga častite:
Svet Mohor Slovencev
Je pervi pastir!

5. Slovenci veseli
So vero sprejeli,
Za Jezusa dali
Življenje in kri;
Zvonovi zvonite,
Zahvalo donite!
Svet Mohor nam zvezda
Kerščanstva sloví.

6. Veliko terpljenja,
Ran, ječe, tepeuja
Prestal je svet Mohor,
Clo z bakljami žgan;
Zvonovi zvonite,
Mu slavo donite!
Zató pomočnik zdaj
Slovencem je dan.

7.Potem mu kervavo
Odsekajo glavo,
In duša podá se
Pred Jezusov tron;
Zvonovi zvonite
Do neba donite!
Tam zdaj se raduje
Slovencev patron.

8. Svet Mohor iz raja
Nam roke podaja,
In Jezusa prosi
V nebesih za nas.
Zvonovi zvonite,
V svet raj nas vabite!
Oh k svet’mu Mohorju
Zakličite nas!

Jožef Virk.

4. Na čast sv. Kungote.[uredi]

(Zložena za faro sv. Kungote v slov. goricah.)

1. Zvonovi milo pojejo,
Kristjane k cerkvi kličejo,
Oh k cerkvi svete Kúngote,
Ki lepo gleda raz goré.

2. Na nebu solnce tam gorí,
In v zlatih žarkih se bliščí,
Pa veča kakor solnca je
Svitloba svete Kúngote.

3. V dolini cvete in duhtí
Cvetlic, da jih prešteti ni,
Pa lepša kakor duh cvetlic
Je Kúngota sredi devic.

4. In velikost in čast svetá
Glasí se gori do nebá,
Pa veča, stokrat veča še
Je slava svete Kúngote.

5. Njej vérni tu popevajo,
Tam angelji jej strežejo;
Pred svetlim bliščem krone nje
Bi otemnele zvezde vse.

6. O to je dar iz božjih rok
Za tiste njegovih otrók,
Ki sploh črez vse ga ljubijo,
Zvestó mu vdani služijo.

7. O pojte vsi zvonovi le,
Kristjane k cerkvi kličite,
Da pridejo Boga slavít,
In svete Kúngote častít!

J. Gomilšak.