Konoplja

Pri vsaki slovenski hiši na Koroškem dobiš poleg bezga tudi konopljo. Ko sem bil še šolar, sem spletal iz nje bič in pokal ves božji dan. Teta me je grdo gledala, kadar sem osmukal preveč konopljinih stebel. Konoplje niso imeli zato, da bi si pastirji ali vozniki spletali biče za pokanje, ampak da bi si napravili prejo za okoli pasu in da bi imeli pri sebi v žepu vedno nekaj konopljinih zrnc. To pa zato, ker je konoplja sveta rastlina. Sveta je zavoljo tegale dogodka: Jezus je bežal pred hudimi Judi. Tekel je, toda Judje so bili na konjih in so ga dohitevali, njihovo psovanje se je že slišalo tik za njim. Pribežal je do hišice, pred katero je bila njiva s konopljo. Smuknil je na sredo njive, konoplja pa je vršičke strnila nad njegovo glavo v snop. Judje so zdirjali mimo, pretaknili hišo od vrha do tal, pregledali okolico, a Jezusa niso našli, tako dobro ga je bila skrila konoplja. Najhujši Jud, ki je imel nos kriv kot srp, se je drl: »V hiši ali v gorici se je skril Jezus,« a zdirjali so dalje, ker se jim ni zdelo vredno, da bi preiskali še njivico. Tedaj je Jezus pobožal konopljo s svojo mehko roko in dejal: »Koristna slovenska bilka, ki si me obvarovala pred smrtjo, večno ti bom hvaležen. V spomin nosi v semenu obliko monštrance, tvoja vlakenca in semena pa bodo odslej odvračala od ljudi vse hude čare, kakor si ti mene rešila pred hudimi Judi.« In res. Ziljanke nosijo še dandanes okoli pasu prejo iz konoplje, v žepu pa vsaj nekaj konopljinih zrnc. Brezen in drugi zli duhovi jim ne morejo škodovati.

 1 ograjen prostor okoli hiše.