Konec stavke

Za druga istoimenska dela glej Konec stavke.

Konec stavke Ada Negri

Spisano:	Pretipkala iz Naše moči 1906, Manja Belina.
Viri:	http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PFT2K1YF
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Pogledajo se, izžeti in bledi,
zaspani, gladni in mračni,
od boja trudni. Pa reče eden:
„Čemu naj umiramo lačni?“

In drugi: „Otroci so bolni od bede.“
In tretji: „V špitalu je žena.“
Nad njimi zabrije pa črno in mrzlo
od severa sapa ledena.

Mladenič iskrih oči se ustavi:
„Nikdar! Ne bomo se vdali!
Do zadnjega vsak ustrajati mora;
ljudje smo, nismo živali.“ —

Pogledajo se izžeti in bledi,
zaspani, gladni in mračni;
in v velikem molku se trese jim misel:
Čemu naj umiramo lačni?

Vzdihujejo v strganem svojem veličju,
sramote srce se jim trese.
Zavržene, resne se vrnejo sence
na delo. Do kdaj, pa ne ve se.