Komenda
| Kamenčki na poti Marija Kern |
| |||||||||||||
Komenda prastara je fara
poštenih , podjetnih ljudi,
na severu s hribi obdana,
okoli pa polje leži.
Kot v naročju še spijo vasice,
ko v zarjo dvigajo se meglice,
po grmovju vrabcev ščebet
za lep dan je dober obet.
Ljudje tu zadovoljno živijo,
nekateri kot lastovke drugam odletijo.
Ob vrnitvi spet zvon jim zapoje,
najlepšo pesem kar svet jih pozna,
tu korenine so tvoje,
tu bili so pradedje doma.
Takrat orosi se oko,
v srcu spet je toplo,
zdaj tu bom za vedno ostal,
nekoč na hribčku pri cerkvi spokojno bom spal.