Kolo
| ← (Moč prihaja v temi, poseljuje temo) | Kolo Mera časa Tomaž Šalamun |
(Matica si) → |
| |||||||
O, kot majhen kužek sem spal na tleh
in se umival v oknu.
Tvojemu sladkemu srcu nisem verjel.
Zajtrkovala sva, ko si
dišal kot pramati ur in mi bil
smrtno nevaren.
Zavezal sem te.
Prepovedal si mi krasti konje.
Sami bodo prišli!
Sami bodo prišli!
In sem se obliznil.
Samo ti si tu, da te žgem
in pozabljam, moja last.
Rušeče se mokre rjave hiše,
kako naj vstanem.
Kako naj spijem tvoje požirke
v tem gostem, zastrupljenem
morskem zraku.
Sam si si zlomil oči in si izdrl
vonj s svojim hropenjem, s svojim
banalnim črnim stokanjem.
Briga te kaj bo z mano.